Lena je zjutraj zaspala. V naglici teče proti šoli in moli: »Ljubi Bog, daj, da pridem pravočasno.« Naenkrat se spotakne, pade, ogorčena hitro vstane ter pravi: »Pa nisem nič rekla, da me potiskaj.«

Robi nerga, ker zaradi dežja in slabega vremena ne more na igrišče.
»Ljubi Bog pač počne z vremenom, kar ga je volja,« ga tolaži oče.
»Kaj ljubi Bog ni poročen?«
»Čemu pa to?«
»Ker sme početi, kar ga je volja.«

Otroci se pogovarjajo po nevihtnem popoldnevu. Luka: »To bi bilo grozno, ko bi danes zmanjkalo elektrike.« Žiga: »Pa saj ne more biti tako hudo. Bi pač pogledali risanko ob svečah.«