Dražgoše so bile v začetku januarja 1942 prizorišče človeške tragedije. Edini pravi spomenik dražgoške tragedije je smrtni krik ubitih vaščanov in trpljenje njihovih bližnjih. To je strašen in vzvišen spomenik. Strašen, ker je strašno izmaličenje človeškega obličja, o katerem govori. Vzvišen pa, ker sta smrt in trpljenje najsvetejše v človeškem življenju.

Dražgoška tragedija

Enainštirideset domačinov so Nemci ubili v surovih povračilnih ukrepih, potem ko so v bitki, v kateri je padlo sedem (po nekaterih podatkih devet) partizanov in sedemindvajset Nemcev, porazili partizane. Ti so se nastanili v Dražgošah, čeprav so vedeli, v kakšno nevarnost spravljajo s tem vaščane. S tem in s pompoznima političnima zborovanjema prvega in šestega januarja so izzvali nemški napad in povračilne ukrepe nad vaščani. Če bi vodstvo Cankarjevega bataljona prisluhnilo vaščanom in se umaknilo iz vasi na Jelovico, kjer je stalo več gozdarskih koč in kjer so jih bili vaščani pripravl...