Prelomni vojaški spopadi na slovenskih tleh: Kako se je slovenski severovzhod rekatoliziral

Na ozemlju nekdaj velikega Ogrskega kraljestva, ki je bilo od prve polovice 16. stoletja razkosano na kraljevo Ogrsko, kneževino Transilva­nijo in provinco Osmanske države z osrednjim budimskim pašalukom (s sedežem v Budi­mu), se je v prvi polovici 17. stoletja nenehno bila mala obmejna vojna. Premirja, ki so jih Habsburžani in Osmani obnavljali vsakih dvajset let, takšna oblika vojskovanja ni ogrozila, dokler sta bili obe strani zaposle­ni na drugih bojiščih po Evropi in v Sredozemlju. Potem ko se je v začetku šestdesetih let v izbor novega kneza v osmanski vazalni kneževini Transilvaniji vmešal cesar in ogrski kralj Leopold I. Habsburški (1640–1705) in ko je hrvaški ban Nikola Zrinski (1620–1664) zgradil trdnjavo Novi Zrin ob izlivu Mure v Dravo, pa so se začele priprav...