Zdravko Kafol, predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma


Gospod Kafol, kakšen smisel sploh ima sejem knjig v prestolnici, ko pa imamo v mestu knjigarno tako rekoč za vsakim vogalom?

Knjigarn v prestolnici je res še nekaj, v glavnem pa so vse iz treh ali štirih knjigarniških mrež. Majhne založbe težko najdejo prostor na teh policah; če pa se že prebijejo s kakšno knjigo, je ta postavljena v natančno določeno enoto. Torej je knjižni sejem edini čas v letu, edini prostor v mestu, kjer se mali založniki in samozaložniki – skoraj 300 jih je pri nas – postavijo dobesedno ob bok velikim. Bralec vidi na enem mestu, kaj mala založba, ki nima svoje knjigarne, izda v enem letu.


Drugo pa je najbrž sejemsko ozračje …

Tega težko opišemo z besedami. Šelestenje knjig, brbotanje besed in misli, vrvež, ko se v zraku...