Urad za družino pri Nadškofiji Ljubljana

Pred časom so na naši cesti, kjer živimo, zaprli vodo. Popravljali so okvaro na vodovodu. Ker so nas o tem prej obvestili, smo si za tisti dve, tri ure naredili kar lepo zalogo vode. Napolnili smo nekaj večjih loncev, pa še dve vedri zraven, za vsak primer. Ker smo se dobro preskrbeli s to dragoceno tekočino, smo bili mirni.

Lahko smo kuhali, spirali posodo, pomivali … Kmalu je potrkala na vrata soseda: »Ali pri vas imate vodo?« Spregledala je obvestilo, zato je ostala brez nje. Še dobro, da smo je natočili več in jo je dobila od nas.

Začel sem računati, koliko je bomo še potrebovali v naslednjih urah. Če se morda delavcem popravilo zavleče, jo bomo še zelo potrebovali. Ni druge, treba bo varčevati z njo. Najprej na stranišču: školjko se spira le za veliko potrebo! Neverjetno, kako dragocena postane ta tekočina, ko jo imaš le v omejeni količini. Skoraj pri vsaki stvari jo pogrešaš in upaš, da bo kmalu spet prite...