Poslovil se je starosta slovenskih škofov – dr. Jožef Smej. V enem od neštetih pogovorov je dejal, da ga je v tistem trenutku nagovarjalo Jezusovo zagotovilo, zapisano v Janezovem evangeliju. »Še malo,« reče Jezus svojim učencem, »in ne boste me več videli in spet malo in me boste videli …« Ta drugi glagol za videti, tako je razložil škof Smej, pomeni »opsesthe«, gledanje iz obličja v obličje. Trdno verjamem, da se je ta glagol uresničil 21. novembra, ko je v častitljivi starosti zatisnil svoje oči, da je lahko pogledal z duhovnimi očmi iz obličja v obličje.

Pogled mi nenehno uhaja k skoraj 800 strani debeli knjigi z naslovom Ob 85. življenjskem miljniku škofa dr. Jožefa Smeja, ki jo je uredil Drago Sobočan. Kaj izpostaviti iz tega bogatega in ustvarjalnega življenjskega opusa? Zagotovo najprej ugotovitev, da je bil škof Smej človek molitve. Vsak pogovor, nazadnje sva se srečala lani pred praznovanjem 75-letnice mašništva, sva začela z molitvijo in zadnjega končala z beseda...