Izzivi in priložnosti zveze med katoličanom in ateistom

Kot najstniki si radi predstavljamo svojega bodočega (ali vsaj idealnega) moža ali ženo – vključno z vsemi lastnostmi, ki nam padejo na pamet. Pred očmi se nam slikajo zamegljeni prizori: poroka, otroci, družinski dopust, idilično praznovanje božičnih praznikov ... Ne pozabimo niti prositi Boga za tistega pravega. Nato pa življenje vse obrne na glavo! Ne le, da on ali ona ni videti tako, kot smo si predstavljali; morda celo ne razume naše vere.


Brez pogovora ne gre

V odnosu, v katerem je eden katoličan in drugi ateist, je vera pogosto tema, ki se ji je bolje na daleč izogniti. Vendar to nikamor ne pelje – če je eden v paru dejaven katoličan, je njegovo življenje precej prepleteno z vero in Cerkvijo. Zgodi se, da se oba počutita nerazumljena ali celo zapostavljena. Pari se strinjajo, da je pogovor izjemnega pomena: »Za sprejemanje vere je bilo pomembno, da sva se iskreno pogovarjala o tem,...