Glavni tajnik organizacije Aloysius John je za vatikanske medije spregovoril o pomembnosti te okrogle obletnice in o izzivih, s katerimi se soočajo nacionalne Karitas v času epidemije.

Da bi osebe, predvsem najranljivejše, lahko doživele usmiljeno ljubezen Boga.

Ko je papež Pij XII. 12. decembra 1951 ustanovil Caritas Internationalis, sta bila glavna cilja te človekoljubne organizacije reševanje humanitarnih potreb, ki so se pojavile ob koncu druge svetovne vojne, in pomoč žrtvam sporov. Zveza nacionalnih Karitas, ki se je z začetnih 13 povečala na današnjih 126, je v teh sedemdesetih letih obstoja vedno bolj širila obseg in področja svojega delovanja. Enako kot na začetku je tudi danes v središču konkretno delovanje v dejavni ljubezni, da bi osebe, predvsem najranljivejše, lahko doživele usmiljeno ljubezen Boga.

Skrbna in ljubeča roka Cerkve

Caritas Internationalis bo 70. obletnico ustanovitve praznovala z vrsto dogodkov in pobud. O izzivih, ki čakajo Karitas v prihodnosti, začenši s svetovno humanitarno krizo, ki jo je sprožila epidemija, je spregovoril glavni tajnik organizacije Aloysius John.

Zvezo nacionalnih Karitas pri delovanju vodijo temeljne vrednote, kot je zaščita človeškega življenja, temeljnih pravic in družbene pravičnosti.

V pogovoru za spletni portal Vatican News je pojasnil, da je Caritas Internationalis nastala kot »skrbna in ljubeča roka« Cerkve, da bi služila in podpirala človeško osebo, predvsem pa revne, odrinjene na družbeni rob in najranljivejše. V teh 70 letih so zvezo nacionalnih Karitas vodile temeljne vrednote, kot je zaščita človeškega življenja, temeljnih pravic in družbene pravičnosti. 

»Te vrednote so vedno ostale temelj našega dela, ki se je skozi čas nenehno razvijalo in sledilo znamenjem časa, da bi bolje služilo ljudem v stiski. V središču našega poslanstva je in vedno bo srečanje z ubogimi,« je povedal John in ob tem spomnil na besede papeža Frančiška, izrečene ob zadnjem generalnem zasedanju leta 2019: »Brez medosebnih odnosov z revnimi ni mogoče živeti dejavne ljubezni. Ko živimo z ubogimi, se naučimo udejanjati ljubezen v duhu uboštva, naučimo se, da je ljubezen delitev.«

V sedemdesetih letih je bila Caritas Internationalis navzoča v vseh velikih humanitarnih krizah FOTO: Vatican Media

Humanitarno delo se je v 70 letih precej spremenilo

V teh sedemdesetih letih je bila Caritas Internationalis navzoča v vseh velikih humanitarnih krizah. Kot je povedal John, se je humanitarno delo od leta 1951 do danes zelo spremenilo: »Danes se soočamo s kompleksnimi in dolgotrajnimi krizami, tako naravnimi kot tistimi, ki jih je povzročil človek. Politični in verski spori ter vojne so prepleteni s podnebnimi spremembami, kar posledično zelo poveča število beguncev in notranje razseljenih oseb. Poleg tega se nahajamo pred velikimi neenakostmi in pojavom novih oblik revščine in ranljivosti. Ko še naprej pomagamo in spremljamo tiste, ki jih je prizadelo takšno trpljenje, se soočamo z izzivom, kako v naši sodobni družbi krepiti občutek solidarnosti do teh ljudi. Po drugi strani pa je zaradi neizmernega človeškega trpljenja najnujnejši izziv zbrati sredstva, potrebna za izvajanje našega poslanstva.«

Politični in verski spori ter vojne so prepleteni s podnebnimi spremembami, kar posledično zelo poveča število beguncev in notranje razseljenih oseb.

Epidemija in načrtovanje nove prihodnosti

O vplivu epidemije na človekoljubne in dobrodelne dejavnosti je glavni tajnik dejal, da se je zveza znašla pred krizo brez primere, v kateri so se na epidemijo nemudoma odzvale skorajda vse območne Karitas po svetu. »Konkretno znamenje podpore in upanja je dal sveti oče, ki je želel Caritas Internationalis vključiti v vatikansko komisijo za koronavirusno bolezen. Na papeževo željo in v sodelovanju z Dikasterijem za pospeševanje celostnega človeškega razvoja smo ustanovili sklad za podporo 40 projektov Karitas. Ta gesta solidarnosti je spodbudila druge območne akterje, da so se pridružili Karitas in jih podprli.« 

Kot primer je navedel Bangladeš, kjer so nekateri muslimanski lastniki restavracij podprli območno Karitas in darovali hrano za begunce. »Takojšen odziv na izredne razmere je od začetka spremljal razmislek o prihodnosti. Na povabilo papeža Frančiška, naj razmišljamo o novi prihodnosti po epidemiji, smo ustanovili skupino in razmišljamo o tem, kako bo nova stvarnost vplivala na delo Karitas.«

Prispevek k sinodalnosti

Na vprašanje, kako lahko Caritas Internationalis prispeva k sinodalnosti, v kolikor je Cerkev na svetovni ravni vpeta v sinodalni proces, je John odgovoril: »Papež Frančišek je poudaril, da je prva točka sinodalnega procesa, ki vključuje celotno Cerkev, poslušanje. Sposobnost, da si predstavljamo novo prihodnost Cerkve, je torej v veliki meri odvisna od začetka procesa poslušanja, dialoga in skupnostnega razločevanja. Caritas Internationalis lahko zato prispeva tako, da pomaga k razmisleku v krščanskih skupnostih in župnijah, predvsem pa s spodbujanjem dialoga in solidarnosti do najranljivejših v njih.«

Sposobnost, da si predstavljamo novo prihodnost Cerkve, je v veliki meri odvisna od začetka procesa poslušanja, dialoga in skupnostnega razločevanja.

Spreobrnjenje srca in sprava s stvarstvom

Ob okrogli obletnici se Caritas Internationalis ne ozira samo v preteklost, ampak predvsem v prihodnost, saj vsi potrebujemo korenito spreobrnjenje. Glavni tajnik John je dejal: »Ta epidemija nam je pokazala, kako bomo brez skrbi za človeštvo in stvarstvo vsi postali vse bolj ranljivi. Danes svet bolj kot kdaj koli prej potrebuje korenito spreobrnjenje src in misli ter spravo s stvarstvom. Pri opravljanju človekoljubnega dela si še posebej prizadevamo za spodbujanje civilizacije ljubezni in skrbi za človeštvo in naš skupni dom. Na teh točkah bo temeljila naša globalna kampanja, ki jo bomo začeli ob naši obletnici in bo trajala do leta 2024.«