V Avignonu v Franciji je pretekli konec tedna minil v znamenju slovesnosti ob 700-letnici začetka bivanja rimskih papežev v tem francoskem mestu, kjer so ostali do leta 1377. Slovesnosti je vodil papežev poseben delegat, kardinal Paul Poupard, zaslužni predsednik Papeškega sveta za kulturo.

Pot od Rima do Avignona je pred 700 leti prvi prehodil rimski škof Klement V., ki je bil po rodu Francoz, ko se je iz Rima odpravil v francosko Provanso in tako postal prvi od vrste francoskih papežev, ki so si za svoj sedež izbrali mesto Avignon. Obdobje od leta 1309 do leta 1377 je cerkveno izročilo poimenovalo »avignonsko ujetništvo«, skozi stoletja pa so ga mnogi poskušali postaviti v pravilno zgodovinsko luč.

Italijanski pesnik Petrarca je izgnanstvo Rimske kurije v Francijo primerjal z izgnanstvom Izraela v poganski Babiloniji. To leposlovno pričevanje o veliki rani in bolečini celotnega krščanstva so do danes osvetlile številne in tehtne zgodovinske študije, ki v ospredje avignonskega vprašanja postavljajo neuničljivo poslanstvo Cerkve. Slednje je prav tako namen tokratnih slovesnosti in študijskih dogodkov v Avignonu. Slovesna sveta maša je bila darovana včeraj v avignonski stolnici, ki predstavlja vrhunec pristne verske arhitekture avignonskega obdobja, vrsta prireditev pa je potekala tudi v papeški palači, ki je v zadnjih desetletjih postala sedež enega največjih svetovnih gledaliških festivalov. Papeška palača je namreč še danes simbol avignonskega papeškega obdobja.

V avignonski katedrali sta pokopana dva papeža: Janez XXII., ki je umrl leta 1334, in Benedikt XII., ki je umrl leta 1342. Poleg njiju pa je v katedrali pokopanih še 159 kardinalov in nadškofov. V Avignonu je papež Janez XXII. leta 1323 Tomaža Akvinskega razglasil za svetnika, dve stoletji pozneje pa je bi razglašen za učitelja Cerkve. Prav tako v Avignonu je na Telovo leta 1317 potekala prva slovesna procesija z Najsvetejšim, v avignonski katedrali pa se je začelo tudi češčenje svetega Jožefa. V avignonsko obdobje sega tudi ustanovitev nekaterih pomembnih cerkvenih ustanov, na primer vrhovnega cerkvenega sodišča Sacra Rota. Prisotnost papežev v Avignonu je mesto povzdignila v drugo najpomembnejše, najbogatejše in najkulturnejše mesto v takratni Franciji in v poznejših stoletjih. Toda kljub velikemu ugledu papežev v Avignonu globoka želja po vrnitvi v Rim ni zamrla, uresničil jo je papež Gregor XI. 27. januarja 1377. Od takrat papeška kurija ni več zapustila Rima.