Zapri
Iskanje

80 let režiserja Martina Scorseseja: »Moja pot je bila in je katolištvo«

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 17. 11. 2022 / 00:30
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 16.11.2022 / 16:26
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

80 let režiserja Martina Scorseseja: »Moja pot je bila in je katolištvo«

80 let režiserja Martina Scorseseja: »Moja pot je bila in je katolištvo«
Režiser Martin Scorsese leta 2006 na podelitvi nagrad Peabody. FOTO: Wikipedia
Znameniti režiser Martin Scorsese je nekoč zapisal, da je zanj bistvo filmskega ustvarjanja rock glasba: »Slišim glasbo in vidim slike. Tako je bilo od nekdaj.«

Glede na natančnost in močan vtis Scorsesejevih »soundtrackov« ta izjava ne preseneča, pišejo pri avstrijskem Kathpressu. Naj navedemo le nekaj primerov: »Be My Baby« skupine Ronettes v filmu »Ulice zla« (1973), »Gimme Shelter« skupine Rolling Stones v filmu »Dvojna igra« (2006) ali »Mrs Robinson« skupine Lemonheads v filmu »Volk z Wall Streeta« (2013).

Priznani ljubitelj glasbe, ki velja za enega najvplivnejših sodobnih filmskih ustvarjalcev, danes obhaja 80. rojstni dan.

Poleg tega je režiser odgovoren za celo vrsto glasbenih filmov - o Stonesih (2008), o Bobu Dylanu (2005, 2019) ali o zadnjem nastopu skupine The Band (1978). Ena od njegovih novejših serij, »Vinil« (2016), se dogaja v rockovskem poslu šestdesetih let, Scorsese pa je sodeloval tudi pri umetniško koreografiranem videospotu za uspešnico Michaela Jacksona »Bad« (1987). Priznani ljubitelj glasbe, ki velja za enega najvplivnejših sodobnih filmskih ustvarjalcev, danes obhaja 80. rojstni dan.

Scorsese je kot deček načrtoval, da bo postal duhovnik.

Ob tem pa glasba nikakor ni edina tema, ki v New Yorku rojenega sina igralskega para zaposluje že vse življenje. Ko je bil star osem let, se je družina preselila v »malo Italijo« (Little Italy), italijanski del Manhattna. Tam je deček načrtoval, da bo nekoč postal duhovnik, in je obiskoval jezuitsko šolo. Šele po diplomi leta 1960 se je odločil, da bo spremenil poklic - odločil se je za filmsko umetnost. Njegovi prvi kratki filmi so bili nagrajeni že v času študija.

Scorsesejeva zvezda na hollywoodski Aleji slavnih. FOTO: Wikipedia

Njegovi filmi so razglašeni za mojstrovine

Njegov avtorski film »Ulice zla« (Mean Streets) iz leta 1973 je bil prelomen: velja ne le za njegov prvi umetniški spopad z mafijo, temveč tudi za začetek desetletja dolgega sodelovanja in prijateljstva - z Robertom de Nirom, ki je prav tako odraščal v italijanski četrti. Za igralca je bila to odločilna prelomnica: njegova vloga v filmu »Ulice zla« je prepričala tudi Francisa Forda Coppolo, ki mu je nato ponudil vlogo v svojem filmskem epu »Boter«. Nazadnje sta Scorsese in de Niro sodelovala pri Netflixovi produkciji »The Irishman« (2019).

Za film »Taksist« je režiser leta 1976 na filmskem festivalu v Cannesu prejel zlato palmo.

Za film »Taksist« - de Nirovo prvo glavno vlogo pod Scorsesejevo taktirko - je režiser leta 1976 na filmskem festivalu v Cannesu prejel zlato palmo. Velik uspeh je doživel tudi njegov broadwayski prvenec »The Act« z Lizo Minelli. Uporaba drog in številne afere so žal poskrbele za negativno pojavljanje na naslovnicah medijev; njegova boksarska drama »Razjarjeni bik«, ki je bila pozneje razglašena za mojstrovino, je bila leta 1980 prav tako deležna kritik zaradi grobega jezika in zelo pristnega prikaza nasilja.

Režiser na Berlinskem festivalu leta 2010. FOTO: Wikipedia

Verske tematike Scorsese ne more opustiti

Zaradi množičnih protestov verskih skupin je bilo snemanje filma »Zadnja Kristusova skušnjava« sprva odpovedano. Šele pet let po prvem poskusu, leta 1988, je bilo mogoče posneti film, ki prikazuje Jezusa iz Nazareta - upodobil ga je Willem Dafoe - kot dvomljivca, ki se spopada s svojo usodo. Dokler Jezus ne razume Božjega poslanstva, je »pasivna figura«, je ob tem pojasnil režiser, kar je takrat sprožilo številne polemike in celo požige kinodvoran.

Scorsese je v film preoblikoval knjigo ameriškega jezuita Jamesa Martina z naslovom »Graditi most«.

Toda verske tematike Scorsese ne pusti ob strani. Po blagajniških uspešnicah, kot so »Dobri fantje« (1990), »Tolpe New Yorka« (2002) ali »Hugo« (2011), je leta 2016 posnel zgodovinsko dramo »Tišina«, v kateri se pojavi vprašanje teodiceje: ali je lahko v skladu z Božjo voljo, če ljudje zaradi svojega krščanstva nenehno trpijo na račun drugih ljudi?

Lansko leto je Scorsese v film preoblikoval knjigo ameriškega jezuita Jamesa Martina z naslovom »Graditi most«, kar je v očeh večinsko konservativne Katoliške cerkve v Združenih državah Amerike nova provokacija. P. Martin velja za spornega zaradi svoje odkrite podpore gejevskim vprašanjem, omenjeni dokumentarec pa je še dodatno opozoril na to problematiko. Jezuit je ob premieri filma izrazil upanje, da bo film katoličane spodbudil k razmišljanju o bolj vključujoči Cerkvi.

»Odpadli katoličan«

Martin Scorsese je za revijo America Magazine pojasnil, kako ga je delo pri dokumentarcu prisililo, da se je podrobneje poglobil v svojo vero. Dejal je, da ne ve, ali bo vedno izpolnil to nalogo: »Iskreno povedano, mislim, da ne. Vendar se moramo še naprej truditi. Prizadevajmo si še naprej. V tem je bistvo.«

Moja pot je bila in je katolištvo.

Scorsesejevo katolištvo je sicer precej samosvoje: po prvi ločitvi zakona leta 1972 se je režiser poročil še štirikrat, zaradi nauka Katoliške cerkve o zakonski zvezi pa se je takrat opredeljeval kot »odpadli katoličan«. Kljub temu, je zatrjeval, »sem rimokatoličan, iz tega ni izhoda«. Leta 2016 se je Scorsese znova opredelil za katoličana in pojasnil: »Moja pot je bila in je katolištvo. Po dolgih letih razmišljanja o drugih stvareh, ko sem se poigraval tu in tam, se najbolje počutim kot katoličan. Verjamem v načela katoliške vere.«

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Za vas smo pripravili e-darilo: 

Recepti za piškote in pecivo Marka Čižmana: Sladka pika na i

Kliknite tukaj

Close