Po skoraj treh letih zapora so minuli konec tedna iz newyorške ječe na prostost izpustili 85-letno ameriško redovnico in protijedrsko aktivistko Megan Rice. Ameriško prizivno sodišče v zvezni državi Cincinnati je teden dni prej odredilo izpustitev Riceve in njenih sodelavcev, 64-letnega Michaela Wallija in 58-letnega Grega Boertje-Obeda – slednji je zaporno kazen preživljal v zveznem zaporu v Kansasu. Redovnica in njena sodelavca so v ječi pristali zaradi vdora v strogo varovani jedrski kompleks v Združenih državah Amerike julija 2012.

Riceova je o izpustitvi iz zapora izvedela na dan odločitve sodišča, novico pa je sprejela »zbrana in mirna«, kot so poročali predstavniki mirovnega gibanja Pax Christi po navedbah svojih ameriških kolegov. Ti so skupaj s člani ameriškega združenja »Prijatelji Franza Jägerstätterja« (Friends of Franz Jägerstätter) v času zaporne kazni skrbeli za Riceovo in njena sodelavca in se neposredno po izpustitvi z njimi tudi srečali.

S. Megan Rice je na triletno zaporno kazen lani obsodilo okrožno sodišče v Knoxvillu v ameriški zvezni državi Tennessee. Njena sodelavca sta bila obsojena vsak na pet let zapora.

Obtoženi so julija 2012 vdrli v državno skladišče urana Y-12 v mestu Oak Ridge in zidove kompleksa popisala z miroljubnimi izreki. Aktivisti so prepevali miroljubne pesmi in izobešali transparente, jedrski bunker, v katerem hranijo uran za jedrske bombe, pa so poškropili s človeško krvjo iz stekleničk za dojenčke, s čimer so simbolizirali kri otrok, ki jo preliva tovrstno orožje. Med drugim so prerezali žico na ograji, z bunkerja pa odbili del betona. Na območju skladišča so se zadrževali več ur, dokler jih niso prijeli tamkajšnji varnostniki.

Primer je poskrbel za številna zaslišanja med pristojnimi na uradih za energijo in jedrsko varnost, ki skrbijo za skupno osem postojank jedrskega orožja v ZDA. V kompleksu Y-12 so nemudoma zamenjali varnostno službo, za Riceovo in njena sodelavca pa je državno tožilstvo zahtevalo med šest in devet let zaporne kazni. Potem ko jih je sodišče že obsodilo zaradi sabotaže, je v nadaljnem postopku sodnik Amul Thapar kot olajševalno okoliščino upošteval, da redovnica Riceova »nima tako obsežne kazenske kartoteke kot druga dva obtožena«.

V razsodbi za izpustitev iz zapora je prizivno sodišče obtožbo zaradi sabotaže opustilo, saj dejanja treh aktivistov niso predstavljala nevarnosti za nacionalno varnost. Ob prizivu se je izkazalo, da so bile kazni doslej že daljše od tistih, ki bi jih ob vnovičnem sojenju izreklo sodišče.

Redovnica Riceova, ki prihaja z Manhattana, se je pri 18 letih pridružila redu »Sester Svetega Deteta Jezusa«, po študiju biologije pa je med leti 1962 in 2004 kot učiteljica delovala v Nigeriji in Gani. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja je izjemno dejavna v mirovnih gibanjih. Med protesti je bila večkrat aretirana, dvakrat pa ji je bila izrečena šestmesečna zaporna kazen.

Vir: Kathpress
Foto: splet