Ad Fontes tokrat o dr. Janezu Arnežu (1923–2021)
Ad Fontes tokrat o dr. Janezu Arnežu (1923–2021)
Ad fontes ali k (iz)virom je serija pogovornih dogodkov na FPE, ki ponuja mladim in starim možnost poslušati izvire znanja, argumentiranih komentarjev in poglobljenih analiz v obliki prepoznavnih gostov in strokovnih komentatorjev ter priložnost, da ob izviru razvijajo svoje misli, poglede in rastejo v argumentaciji svojih stališč.
Kaj? Pogovorni večer Ad Fontes – k (iz)virom: Studia slovenica – priča neomajne narodne zvestobe slovenskih izseljencev. Kdaj? V sredo, 8. novembra 2023, ob 18. uri. Kje? V Veliki predavalnici FPE na Krekovem trgu 1 v Ljubljani. Kdo? Andreja Klasinc Škofljanec, dr. Renato Podbersič, dr. Janez Jurij Arnež in Peter Arnež; moderator doc. dr. Nik Trontelj.
Živahna debata z vrhunskimi gosti
Serija dogodkov Ad fontes – k (iz)virom je v minulem študijskem letu navdušila številne obiskovalce, ki so se prepustili intelektualni misli in živahni debati z vrhunskimi gosti, med njimi so bili dr. Žiga Turk, Ivo Boscarol, dr. Aleš Maver, dr. Janez Juhant in nazadnje, za mednarodni pridih, dr. Alejandro Alex Chafuen.
Priča neomajne narodne zvestobe slovenskih izseljencev
Prvi brezplačni dogodek cikla Ad fontes v novem študijskem letu, imenovan »Studia slovenica – priča neomajne narodne zvestobe slovenskih izseljencev«, pa bo udeležence ob štirih odličnih gostih popeljal v bogat arhiv Studia slovenica in predstavil njegovega ustanovitelja.
Večer posvečen dr. Janezu Arnežu
Tokratni večer bo posvečen dr. Janezu Arnežu (1923–2021) ob 100-letnici njegovega rojstva. Slovenski ekonomist, pronicljivi katoliški intelektualec in domoljub, zaslužen za zbiranje in ohranjevanje kulturne dediščine slovenskega izseljenstva v arhivu Studia slovenica, je bil ustanovitelj in neutruden zbiratelj slovenskih knjig in dokumentov v tujini.
Ustanovitelj Inštituta Studia Slovenica
Arnež je leta 1957 v Washingtonu ustanovil Inštitut Studia Slovenica. Izdal je 32 monografij o slovenski zgodovini in (politični) emigraciji, zbiral in urejal je monografije, periodične publikacije, arhivsko in drugo kulturno pomembno gradivo. Leta 1991 je celotno do takrat zbrano gradivo prenesel v Slovenijo.
Zgodovina, pomen in vizija arhiva Studia slovenica
Pogovorni večer bo namenjen osvetlitvi življenja in dela dr. Arneža in zlasti njegovemu življenjskemu projektu – zbiranju gradiva izseljencev pod okriljem ustanove Studia slovenica. Gostje bodo spregovorili o svojih osebnih spominih na Janeza Arneža in njegovo delo ter predstavili zgodovino, pomen in vizijo arhiva Studia slovenica, edinstvene zbirke izseljenskega gradiva na slovenskih tleh.
Pred dogodkom še maša
Okroglo mizo bo povezoval doc. dr. Nik Trontelj, gostje pa bodo Andreja Klasinc Škofljanec, dr. Renato Podbersič, dr. Janez Jurij Arnež in Peter Arnež. Pogovorni večer bo v sredo, 8. novembra 2023, ob 18. uri v Veliki predavalnici FPE (3. nadstropje stavbe Družine na Krekovem trgu 1 v Ljubljani). Pred dogodkom bo ob 17. uri v kapeli ljubljanske Teološke fakultete maša za vse pokojne študente, sodelavce in profesorje FPE.
Gostje
Dr. Renato Podbersič je prodorni zgodovinar in poznavalec totalitarnih sistemov 20. stoletja v slovenskem prostoru, ki jih je obravnaval tudi v svoji doktorski disertaciji. Kot znanstveni sodelavec deluje na Študijskem centru za narodno spravo in predava na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
Andreja Klasinc Škofljanec je zaposlena v Arhivu RS, kjer sodeluje tudi pri projektu zbiranja in urejanja arhivskega gradiva izseljenskih in zamejskih skupnosti. Od leta 1999 je z dr. Arnežem sodelovala pri urejanju izseljenskega arhiva Studia slovenica in za svoje delo prejela Aškerčevo nagrado za posebne dosežke v arhivistiki.
Duhovnik in znanstvenik dr. Janez Jurij Arnež je v New Yorku doktoriral iz molekularne biofizike in biokemije, po prihodu v Slovenijo pa se je odločil za duhovniški poklic. Od blizu je spremljal svojega očeta Janeza Arneža pri njegovem življenjskem poslanstvu.
Peter Arnež pa je v New Yorku diplomiral iz matematike. Po dokončni ustalitvi v slovenski domovini je najprej poučeval matematiko na gimnaziji v Novi Gorici, nato pa se je zaposlil na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, na katerem deluje še danes. Zlasti v ZDA je dejavno sodeloval pri delovanju arhiva Studia slovenica.