Ruska pravoslavna stolnica Svete Trojice v Parizu FOTO: Wikipedia

Metropolita Emmanuel Adamakis in Jean Renneteau sta minuli konec tedna v Parizu podpisala dokument notranjepravoslavne sprave, poroča avstrijski Kathpress. Metropolit Emmanuel pripada carigrajskemu patriarhatu, v njegovi metropoliji pa je od letošnjega julija urejen »ruski vikariat«; metropolit Jean je zadolžen za župnijska občestva ruskega izročila pod pristojnostjo moskovskega patriarhata.

Potem ko so v Fanarju leta 2018 preklicali željeno povišanje nadeparhije župnijskih občestev ruskega izročila v zahodni Evropi, ki so bila pod pristojnostjo Carigrada, se je večina ruskih skupnosti v diaspori z metropolitom Jeanom na čelu odločila, da bodo raje prešli pod pristojnost Moskve. Nekatera občestva pa so raje ostala pod pristojnostjo metropolita Emmanuela. Ta razkol je privedel do nekaterih bolečih soočenj.

Dokument, ki sta ga sedaj podpisala metropolita Emmanuel in Jean, pa cerkveni opazovalci uvrščajo med občudovanja vredne. Gre namreč za prvo spravno znamenje od začetka spora med Carigradom in Moskvo zaradi novoustanovljene Cerkve v Ukrajini.

Kot so glede novega dokumenta zapisali v sporočilu za javnost, so si predstavniki obeh strani intenzivno prizadevali za »močno in zgledno znamenje, kakšno naj bi bilo življenje v Cerkvi«. Rezultat teh prizadevanj je zdaj podpisani sporazum, ki bo različnim občestvom omogočil »prihodnost v miru in slogi«.

Sporazum obravnava tri ključna področja

Sporazum se nanaša na tri področja. V prvi vrsti določa obojestransko priznanje in »določeno mero spoštovanja« odločitev župnijskih občestev in meniških skupnosti, ali želijo biti pod pristojnostjo Moskve ali Carigrada. V zvezi s tem sporazum vsebuje tudi določilo, ki predvideva »ločevanje dobrin« (vključno s cerkvenimi stavbami), tako da bodo vsa občestva lahko mirno stopala po poti duhovnosti, ki so jo izbrala sama.

Pod drugo točko naj bi sporazum »organiziral in zagotavljal bratsko in cerkveno sožitje« med občestvi, ki so zdaj ostala pod pristojnostjo moskovske nadeparhije, in tistimi, ki so se priključila različnim carigrajskim metropolijam v zahodni Evropi.

Tretjič pa vsem zagotavlja dostop do skupne »bogate duhovne in kulturne dediščine«, ki jo hrani in digitalizira nadeparhija. To določilo je izredno pomembno, saj so bile po oktobrski revoluciji nastale ruske skupnosti v francoski diaspori žarišče pravoslavne teološke in cerkvene prenove, ki jo je ateistični režim v Rusiji sistematično in vztrajno oviral.

Preizkušnja epidemije »lahko in mora« prispevati k cerkveni spravi

V sklepnih odstavkih je poudarjeno, da so se priprave na sporazum začele že v času pred epidemijo koronavirusa. Predstavniki obeh strani so prepričani, da preizkušnja epidemije »lahko in mora« prispevati k »cerkveni spravi, ki si je vsi želimo«. Zdaj bi se morali vsi osrediniti na bistveno: ljubezen do bližnjega in zgled odpuščanja.