Z adventnim časom v katoliški Cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na praznik Gospodovega rojstva (božič). Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (sv. trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst, Gospodovo darovanje v templju), so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob novorojenem otroku pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem.

Simbolika rojstva in novega začetka je vtkana v potek cerkvenega leta. Dogodki, ki se zvrstijo v cerkvenem letu, ne pomenijo le spominjanja preteklih Božjih del v zgodovini odrešenja (o čemer poročajo zapisi v Svetem pismu) in poti skozi galerijo svetnikov, ampak pomenijo tudi aktualizacijo Božjih sporočil za sedanji trenutek. Na večja praznovanja se pripravljamo v posebnih »pripravljalnih« časih (z adventnim časom na božič, s postom na veliko noč). Poleg zunanjih in materialnih priprav k pripravi na cerkvene praznike sodi tudi duhovna priprava v obliki poglobljene molitve in duhovne poglobitve (lahko tudi v obliki prejema zakramenta sprave, odpovedi, posta, dobrih del ali miloščine).

Čas duhovne priprave na božič začenjamo s praznovanjem prve adventne nedelje, ki bo letos 30. novembra in ga zaključimo v tednu po četrti adventni nedelji na sveti večer, 24. decembra. Za razliko od postnega časa, ki ga obhajamo kot pripravo na veliko noč in traja štirideset dni, adventni čas ni omejen na točno število dni. To je čas pričakovanja, ki nas odpira za obilnejše delovanje milosti. Čas pričakovanja novega življenja za mnoge kristjane pomeni čas osebnega iskanja in solidarnosti z bližnjimi in/ali posebej potrebnimi.

Latinska beseda adventuspomeni prihod. Poznamo dva Gospodova prihoda. Prvikrat je Gospod prišel na svet kot človek po Materi Mariji, njegov drugi prihod pa kristjani pričakujemo na sodni dan. Poleg tega kristjani verujemo v Gospodovo nevidno prihajanje v srca ljudi po milosti oziroma in njegovo nenehno skrivnostno navzočnost na dnu srca vsakega človeka. Slednje lahko razumemo in dojemamo samo v moči vere.

Adventni čas ima dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva na božični dan, 25. decembra, ko se spominjamo prihoda Božjega Sina med ljudi, hkrati pa je to čas, ko nas spominjanje usmerja k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov.

Zunanja – vidna – priprava je adventni venec. V cerkvah in po domovih bomo pripravili adventne vence s štirimi svečami. Prvi teden bomo prižgali eno svečo, potem pa vsak naslednji teden še po eno. Naraščanje luči pomeni rast dobrega v našem življenju. V molitvi in zbranosti bomo pripravljali svoja srca, da bi se Gospod mogel (ponovno in na novo roditi) v njih. Namen tega časa je predvsem spreobrnjenje srca in spodbuda h krepostnemu življenju. Adventna priprava utrjuje vero in nas opogumlja v stiskah in preizkušnjah, da bi bili v trenutku smrti pripravljeni na srečanje z Gospodom.