Pod izjavo za javnost so se podpisali akademiki (po abecednem vrstnem redu priimkov): Mirko Bratuša, Milan Dekleva, Evald Flisar, Niko Grafenauer, Herman Gvardjančič, Drago Jančar, Andrej Jemec, Milan Jesih, Milček Komelj, Fedja Košir, Lojze Lebič, Jožef Muhovič, Uroš Rojko, Brane Senegačnik, Zorko Simčič in Nina Šenk.

Skrajno nerazumljiv formalistični izbris

»Ker je Boris Pahor umetnik z visoko kakovostnim literarnim opusom, z evropsko odmevnim civilnim pogumom in zgled človeka, ki je dejavno nasprotoval vsem trem totalitarizmom polpreteklega časa, je formalistični izbris tako edinstvene ustvarjalne osebnosti za predstavitev Slovenije v svetu skrajno nerazumljiv,« so nad potezo ogorčeni akademiki.

Visoki estetski in moralni standardi

Zlasti, kot nadaljujejo, ker je Pahor slovenski in evropski umetnosti in kulturi po 2. svetovni vojni z močnimi eksistencialnimi in angažiranimi vsebinami ter visokimi estetskimi in moralnimi standardi vtisnil pečat na tako globinski ravni, da mimo njega ne bo mogla niti globalizirana in tehnologizirana sodobnost: »Ko se bo resno soočila s svojimi fundamenti, horizonti in problemi, ji bo imel Pahorjev opus v premislek ponuditi marsikatero dragoceno iztočnico.«

Presenetljivo lahkotna in povsem neupravičena izločitev

Podpisani člani V. razreda SAZU, katerega dolgoletni član je bil tudi pokojni Boris Pahor (1913–2022), zato protestirajo proti presenetljivo lahkotni in za relevantno predstavitev duhovnih horizontov sodobne Republike Slovenije v Frankfurtu povsem neupravičeni izločitvi Pahorjevega opusa iz nabora del za predstavitev, so še zapisali v izjavi za javnost.

Zamujena priložnost

Kot je pred dnevi za STA opozorila članica programsko-projektne skupine za letošnji FKS Urška Perenič, gre pri črtanju pisateljevih del s predstavitvenega programa za zamujeno priložnost, saj tako eminentnega avtorja, kot je Boris Pahor (njegova dela so prevedena v več kot 20 jezikov), preprosto ne bi smeli zaobiti, saj je »njegovo 108 let trajajoče življenje pravzaprav zgodovina v malem«.

Sokuratorjevo pojasnilo

Kot je prav tako za STA pojasnil sokurator programa Slovenije kot častne gostje na FKS 2023 Miha Kovač, se morajo pri snovanju programa držati pravil, kot jih FKS postavlja častnim gostjam sejma, zlasti tega, da častna gostja v svojem paviljonu razstavlja prevode del svojih avtoric in avtorjev, ki so pri tujih založbah izšla v zadnjem letu ali dveh.

Prevodi v nemščino bolj izpostavljeni kot drugi

Kovač je izpostavil, da sta zadnja dva sejemska dneva odprta za splošno javnost, zato obiskovalce po njegovem zanimajo zlasti prevodi v nemščino: »Posledično so v paviljonu ti prevodi izpostavljeni bolj kot prevodi v druge jezike. Teh pravil se pri snovanju programa ne držimo zato, ker bi jih narekovalo vodstvo FKS, temveč ker omogočajo daleč najučinkovitejšo komunikacijo s sejemsko publiko.«