»Žal se je tudi pri tej razsodbi pokazalo, da poleg preostalega sodstva tudi Ustavno sodišče ni doraslo svoji vlogi, da zlasti v primerih odločanja o človekovih pravicah razsoja z dvojnimi merili, neverodostojno, čudaško in izrazito aktivistično,« je bil v imenu Aktivnega državljanstva oster Robert Hlede.

Sprenevedavo zaobito dejstvo

Ustavni sodniki so se pri razsodbi oprli na 1. odstavek 55. člena Ustave, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvih otrok, ob tem pa sprenevedavo zaobšli dejstvo, da se ta ustavni člen nanaša na pravico, ki pripada tradicionalnim družinam ali raznospolnim parom, ki živijo v (zunaj)zakonskih skupnostih, ne pa na pravice, ki pripadajo samskim ali istospolno usmerjenim ženskam, ki živijo v istospolnih zvezah, je podčrtal Hlede.

Varovalka tradicionalne družine

»Da navedena ustavna določba varuje tradicionalno družino in ne kakšne druge skupnosti, dodatno pojasnjuje 2. odstavek 55. člena Ustave, ki govori o 'ustvarjanju razmer, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok',« je nadalje zapisano v izjavi za javnost Aktivnega državljanstva.

Zloraba pojma enakosti pravic

Obenem gre, tako Hlede, pri nerazločevanju ali enačenju pravice raznospolnih in istospolnih parov do rojstva otrok za zlorabo pojma enakosti pravic, saj je naravno spočetje otroka običajno možno le pri raznospolnih parih, nikakor pa ne pri istospolnih parih, ki naravnega spočetja otrok(a) niso zmožni.

V posmeh zdravemu razumu

»Enako velja tudi za zdravljenje neplodnosti. V primeru neplodnosti raznospolnega para je namreč neplodnost možno zdraviti, v primeru istospolnega para pa je zdravljenje neplodnosti v nasprotju z naravnimi danostmi in v posmeh zdravemu razumu,« je še izpostavljeno v izjavi Aktivnega državljanstva.

Razvrednotenje otrokovih pravic

Hkrati se je Ustavno sodišče vnovič postavilo na stran žensk in njihovih pravic ter nad koristi otroka in njegove pravice do obeh staršev (očeta in matere), pri čemer gre za nesprejemljivo razvrednotenje otrokovih pravic oziroma za obravnavo, ki daje neutemeljeno prednost pravicam odraslih in postavlja otroka v položaj objekta ali »igrače, brez dostojanstva in vrednosti«.

Človeško bitje z dostojanstvom

»Otrok namreč ni igrača, ki se jo lahko poljubno kupi v trgovini, marveč je človeško bitje, ki ima dostojanstvo in vse pravice, ki iz tega dostojanstva izhajajo,« je izjavo za javnost civilne pobude Aktivno državljanstvo zaključil Robert Hlede.