Nadaljevanje iz: Alenka Puhar, 80 let, Ignacija Fridl Jarc

Dimitrij Rupel: postopoma sva se navzela dvomov in pripomb

Z Alenko Puhar spadava v generacijo, ki je bila rojena v revolucionarnih oz. socialističnih časih, vendar sva se postopoma navzela dvomov in pripomb, ki so naju oddaljevali od – za tiste čase – deročih in rušilnih ideoloških tokov. Nekega lepega dne sva se – upam, da lahko uporabim dvojino – znašla sredi protitoka, ki naju je na koncu določil za oporečnika ter postavil v družbo privržencev samostojne in demokratične države.

Prispevek k anatomiji politične gonje

Z Alenko Puhar spadava v isto generacijo. Srečevala sva se v študentovskih letih, nato pa tudi na straneh knjig in revij. Leta 1983 sva se srečala, prevajalka in avtor spremne besede, v knjigi 1984 Georgea Orwella, nato pa seveda v Novi reviji in pri mnogih oporečniških nastopih. Alenka je ob sedmi obletnici »zadeve 57« (1994) uredila posebno številko Nove revije, ki se je imenovala Ampak. Na koncu te številke najdemo Alenkin spis Prispevek k anatomiji politične gonje. Takrat smo bili prepričani, da so stari časi minili enkrat za vselej.

Knjiga Alenke Puhar o Angeli Vode

Posebno pozornost zasluži knjiga Alenke Puhar o Angeli Vode (2004), ki je bila, naj mi bo dovoljeno reči, smrtno resna feministka. Preživela je nacistično taborišče in zapore, v katere jo je pahnila komunistična oblast. Ta je Vodetovo, žensko, ki je smisel življenja videla v tem, da pomaga soljudem, z obsodbo na montiranem (Nagodetovem) političnem procesu izključila iz javnega življenja in jo potisnila v osamo. Svojo tragično življenjsko zgodbo je Angela Vode popisala v delu, ki je kot rokopis ostal skrit polnih 33 let.

Knjigi o Izidorju Cankarju in Lindsayu Rogersu Partizanski kirurg

Puharjeva je leta 2016 objavila knjigo Izidor Cankar. Mojster dobro zasukanih stavkov. Cankar seveda ni bil le besedni mojster, ampak (ob Edvardu Kocbeku in Dušanu Pirjevcu) ena najvažnejših osebnosti slovenskega intelektualnega in političnega življenja v 20. stoletju. Bil je član londonske vlade, ki je priskrbela Jugoslaviji status zavezniške države v drugi svetovni vojni, in opozarjal na smrtonosnost državljanske vojne med partizani in domobranci. Tudi Cankar je postal preveč resnicoljuben in politično odveč komunistični oblasti. Logično, da je pritegnil pozornost Alenke Puhar, kot je prebudil zanimanje tudi pri meni, predvsem zaradi svojega Londonskega dnevnika, o katerem sem večkrat zapisal, da bi skupaj s Kocbekovimi, Pirjevčevimi in Kavčičevimi dnevniki lahko povzel vse bistvene stvari slovenske zgodovine med obema vojnama in po letu 1945.

Leta 2018 je Alenka Puhar prevedla, s spremno besedo in opombami opremila knjigo Lindsaya Rogersa Partizanski kirurg, ki je v cenzurirani obliki prvič izšla leta 1957.

Igor Omerza: Alenka Puhar in Udba

O Alenki sem našel kar nekaj udbovskih zapisov, koliko jih manjka, pa ne morem vedeti to pa zaradi glomaznega uničevanja udbovskega gradiva, ki sta ga ukazala Ivan Eržen, šef slovenske Udbe, in Tomaž Ertl, slovenski notranji minister, v zadnjih izdihljajih nedemokratičnega socialističnega režima.

Alenko je tajna politična policija slovenskega komunističnega vrha (ponarodelo Udba) zalezovala pod kodnim imenom Priloga. Tu bom navedel samo nekaj tajnih poročanj o njej.

Kako bi se povezali z vsemi opozicijskimi skupinami

Prvič se je Alenka v udbovskem dokumentu pojavila 28. januarja 1980, dober teden potem, ko so Titu amputirali nogo in se je začelo njegovo (z vsemi možnimi arcnijami in aparati) zadrževano umiranje. Nič čudnega, da se ta tajna Informacija, ki je bila dostavljena slovenskemu komunističnemu vrhu (Avblju, Popitu, Kučanu, Kraigherju, Dolancu in Marincu) pretežno ukvarja s »komentarji, reagiranji in pojavi v zvezi z zdravstvenim stanjem predsednika Tita ... Gregor Tomc je v zvezi s trenutno situacijo v domovini dejal, da bo za nekaj časa opustil vsakršno aktivnost. V primeru Predsednikovega odhoda namerava z nekaj prijatelji vsaj za deset dni v vikend Petra Lovšina ..., kjer bi se dogovorili, kako bi se povezali z vsemi opozicijskimi skupinami, tudi z emigracijo ter nekaterimi strujami v partiji in socialistični zvezi ... O vseh pomembnih dogodkih ga seznanja sestra Alenka Puhar, novinarka Dela.«

Dalje. V tajni Informaciji, datirani na 12. september 1983, podpisani s strani Nika Sekule in poslani v Beograd na zvezno Udbo, izvemo, da je bila avgusta uvedena pomembna »obdelava Priloga zoper absolventko FSPN in novinarko, stanujočo v Ljubljani, ker se že dalj časa povezuje z nekaterimi vidnejšimi anarholiberali iz kroga Nove revije in podpira stališča pobudnikov odprtega pisma o usmerjenem izobraževanju«. Torej se lahko, na temelju tega dokumenta, natančno datira, kdaj se je rodila Priloga kot kodno ime zalezovanja Alenke Puhar.

O stalinizmu, ki ga »ona vsekakor ne pozna«

V strogo tajni usmeritvi Udbe za leto 1984 najdemo tudi Alenko: »Prioritetno na celotnem območju SR Slovenije ter v določenih primerih tudi na območju ostalih republik in v tujini intenzivno operativno spremljati aktivnost nosilcev registriranih zadev Eva /Frane Adam/, Zmaj /Grega Tomc/, Negativ /Dimitrij Rupel/, Sizif, Priloga /Alenka Puhar/, Kritik /Taras Kermauner/ ter njihovo povezovanje s pomembnejšimi zvezami doma in v tujini.«

Dalje. Udbovec Vasja Novak je junija 1984 sestavil tajno Informacijo, v kateri je, s pomočjo sodelavca Kaktusa (Dušan Biber) opisal prihod novinarja BBC Georga Fodorja v Ljubljano. V tem udbovskem papirju se omenja tudi Alenka: »Fodor se je zadržal pri Kaktusu do 24.00 ure, sestala pa sta se še naslednjega dne ... Preden sta se poslovila je Fodor še omenil, da bo obiskal v Ljubljani Alenko Puhar, katere naslov in priporočilo za razgovor je dobil že v Londonu. Kaktus mu je na kratko ocenil Puharjevo, za katero je dejal, da je zaletava in vsekakor ne dovolj premišljena ter, da ji naj Fodor kaj pove o 'stalinizmu', ki ga ona vsekakor ne pozna in verjetno bo njemu kot tujcu bolj verjela.«

Osrednja osebnost v strukturi meščanske desnice

Omenjanje Alenke Puhar sem pričakovano našel v 124-stranskem udbovskem Letnem poročilu: »Kot osrednja osebnost v strukturi meščanske desnice se je v letu 1984 uveljavila Alenka Puhar, ki je izstopala tudi zaradi svoje agresivnosti in sovražnosti. Po začetnem angažiranju le pri peticiji za ukinitev smrtne kazni ... in v skupini t. i. alternativnih novinarjev se je po 'beograjskih dogodkih' uveljavila še kot pobudnik in gonilna sila skoraj vseh solidarnostnih akcij meščanske desnice v Sloveniji z beograjsko skupino obtoženih pripadnikov meščanske desnice. Tako je ona avtor dveh peticij in 'Novoletnega voščila', s provokativnimi nastopi je sodelovala na raznih tribunah in simpozijih. Izredno dobre stike je navezala s somišljeniki v Beogradu ... Srđi Popoviću je predlagala Draga Demšarja /kodno zalezovan kot Zavesa/ za skupino odvetnikov Mijanoviću /eden izmed obtoženih v Beogradu/ itd. V letu 1984 je Alenka Puhar postala tudi član uredniškega odbora 'Nove revije', zelo pomembna pa je bila njena vloga tudi pri populariziranju Orwelove knjige '1984', katere prevajalka je bila.«

S pomočjo vira Minerala in s kontrolo telefona

6. marec 1986, udbovska Informacija, naslov Aktivnost 'Priloge'. Izdelal jo je udbovec Bojan Mestek, s pomočjo vira Minerala in s kontrolo telefona. »'Priloga' se pritožuje, da jo bodo premestili na področje znanosti, ker se na to najmanj spozna, prav tako pa ji bodo s tem zaprli pot do sobotne priloge Dela.«

V škatlah o Kučanovi »predsednikovi dejavnosti« se najde dobrih sto strani tajnega teksta z naslovom Značilnosti novih družbenih gibanj v SR Sloveniji. V tem obsežnem tekstu se Alenka pogosto pojavi, poleg tega pa se tu najde tudi njena biografija. Izvemo, da je Alenka polsestra Gregorja Tomca, rojena 2. februarja 1945 v Črnomlju, hči slikarja Franceta Miheliča, stanuje v Ljubljani, Malejeva 23, diplomirala je na FSPN in zaposlena je kot novinarka v ČGP Delo: »V letu 1977 je Puharjeva odšla na izpopolnjevanje na področju novinarstva v London. Puharjeva je sodelovala na sestanku članov 'za boj proti smrtni kazni' v Beogradu (1983) in sestavila (skupaj z Jašem Zlobcem /kodno zalezovan kot Trockist/ in Markom Uršičem) peticijo proti smrtni kazni, sodelovala je na posameznih tribunah v Beogradu, pri zbiranju podpisov za spremembo 154. člena Ustave SFRJ, sestavila je odprto pismo v zvezi s prepovedjo oziroma omejitvijo uvoza tuje literature, skupaj z Matevžem Krivicem /kodno zalezovan kot Členkar/ je sestavila peticijo v zvezi z zaprtimi anorholiberalci v Beogradu, je podpisnica pobude za ustanovitev sekcije novinarjev za spremljanje aktualno političnih zadev v okviru Društva novinarjev Slovenije in med glavnimi akterji neformalne skupine novinarjev, aktivna pa naj bi bila tudi v Klubu Lilith. Preko polbrata Gregorja Tomca pa je obveščena tudi o delovanju Sekcije za socialna gibanja ter delovnih skupin za ekološka in mirovna gibanja ... Poleg številnih stikov Puharjeve s slovenskimi novinarji in beograjskimi anarholiberali, vzdržuje pogoste stike z Božidarjem Slapšakom (zveza z Beogradom), Matevžem Krivicem, Spomenko Hribar /kodno zalezovana kot Filozofinja/, Zojo Skušek Močnik, Vanjo Brišček, Jašo Zlobcem ... z novinarji ostalih jugoslovanskih revij, v zadnjem času pa je aktivna tudi v uredništvu Nove revije.«

Na podlagi telefonskih prisluhov

V začetku aprila 1987 je nastala tristranska Informacija tajne policije, ki sta jo, na podlagi telefonskih prisluhov, sestavili udbovki Zdenka Ščurec in Marjana Volčič. Dokument se ukvarja s telefonskimi pogovori Alenke, npr.: »V zvezi s 57. številko 'Nove revije' se je Alenka Bizjak pozanimala pri A. Puhar ter komentirala, 'da vidi en korak v tem, da je vsaj prišlo do take razprave, da je bilo prikazano javnosti in da sta bila oba urednika prisotna' /misli Grafenauerja in Rupla, po Udbi zalezovana kot Granik in Negativ/.«

In še en prisluh: »France Mihelič, oče Puharjeve, se je zanimal pri njej kakšna je usoda 'Nove revije', upa, da je ne bodo ukinili ... obenem pa meni, da imamo sedaj še eno stranko in to je 'Nova revija'.«

Ena izmed najbolj pomembnih žensk med Slovenci

Zadnji tajni dokument, kjer najdemo Alenko Puhar je udbovska Informacija, datirana na 25. julij 1989. Sestavil jo je ljubljanski tajni policaj Tomaž Kermauner, podpisal pa udbovec Peter Prebil. Temeljila je na poštni kontroli in se ukvarjala s pomembnim emigrantom Andrejem Rotom: »Rot Andrej se po vrnitvi v Argentino po krajšem časovnem obdobju oglaša Dragu Jančarju /zalezovan v obdelavi Skupaj/, Alenki Puhar in sorodnikom ... Po vrnitvi v Argentino je bila slovenska skupnost preko dnevnega tiska že obveščena o njegovih stikih v Sloveniji. Kljub temu pa je za Slovensko kulturno akcijo priredil dne 23. 6. 89 predavanje ... Na predavanju ... je Rot poročal tudi o posegu Alenke Puhar na protestnem večeru v Društvu slovenskih pisateljev glede cenzure in prepovedi literature v slovenskem prostoru. Po njegovem mnenju je vsled tega ena izmed najbolj pomembnih žensk med Slovenci 'jasnih in prodornih misli, uglajenega in simpatičnega nastopa'.«

To, kar sem na kratko povedal o zalezovanju Alenke Puhar, bo mogoče obširneje prebrati v moji prihajajoči knjigi Svetla stran Dela.

Nagovora na slavnostni akademiji ob 80-letnici Alenke Puhar 20. februarja 2025 na Slovenski matici v Ljubljani.

Nadaljevanje v: Alenka Puhar, 80 let, Nela Malečkar, Maja Weiss