Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Aleš Maver: Najpomembnejši in nosilni steber totalitarizmov je laž

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 24. 08. 2022 / 07:54
Čas branja: 9 minut
Nazadnje Posodobljeno: 24.08.2022 / 09:12
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Aleš Maver: Najpomembnejši in nosilni steber totalitarizmov je laž

Aleš Maver: Najpomembnejši in nosilni steber totalitarizmov je laž
Slavnostni govornik je bil dr. Aleš Maver, ki je dejal, da se nikoli, odkar obeležujemo 23. avgust kot dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, gojenje tega spomina ni kazalo kot večja nujnost. FOTO: Ivo Žajdela
23. avgusta obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, s katerim obsojamo vse zločine proti človeštvu, ki so jih povzročili totalitarni in avtoritarni režimi.

Leta 2009 je Evropski parlament z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu 23. avgust posvetil vsem žrtvam totalitarnih in avtoritarnih režimov, slovenska vlada pa ga je leta 2012 razglasila za uradni spominski dan tudi v Sloveniji.

Najprej je direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić položil venec pred spominsko ploščo pri ameriškem veleposlaništvu. FOTO: Ivo Žajdela

Položitev venca tudi pred nekdanjim udbovskim zaporom 

V torek, 23. avgusta 2022, smo v Sloveniji že štirinajstič obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Slovesnost v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo (SCNR), Vojaškega vikariata Slovenske vojske in stolne župnije sv. Nikolaja iz Ljubljane je potekala na več mestih v Ljubljani.

Delegacija SCNR je nato položila venec pred stavbo na Beethovnovi 3, kjer so bile celice političnega zapora Udbe. FOTO: Ivo Žajdela

Najprej je direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić položil venec pred spominsko ploščo pri ameriškem veleposlaništvu. Delegacija SCNR je nato položila venec pred stavbo na Beethovnovi 3, kjer so bile celice političnega zapora Udbe.

Borut Pahor je na Kongresnem trgu pred spomenikom žrtvam vseh vojn v nagovoru spomnil, da Slovenci sodimo med tiste srednje in vzhodnoevropske narode, ki so jih v 20. stoletju preizkušali vsi trije totalitarizmi; fašizem, nacizem in komunizem. FOTO: Ivo Žajdela

Poklanjamo se vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju

Na Kongresnem trgu je bila žalna slovesnost, kjer je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor položil venec pred spomenikom žrtvam vseh vojn.

Slovenci sodimo med tiste srednje in vzhodnoevropske narode, ki so jih v 20. stoletju preizkušali vsi trije totalitarizmi; fašizem, nacizem in komunizem.

V nagovoru je spomnil, da Slovenci sodimo med tiste srednje in vzhodnoevropske narode, ki so jih v 20. stoletju preizkušali vsi trije totalitarizmi; fašizem, nacizem in komunizem.

Na Kongresnem trgu je bila žalna slovesnost, kjer je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor položil venec pred spomenikom žrtvam vseh vojn. FOTO: Ivo Žajdela

»Danes s to počastitvijo izražamo spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanjamo vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju.«

Spomenik, ki bi ga lahko imeli za obelisk miru, sprave in demokracije

Spomnil je tudi, da je bila resolucija Evropskega parlamenta, po naključju, a kot da to ne bi bilo, sprejeta par tednov po tem, ko je slovensko demokratično javnost iskreno osupnilo in prizadelo odkritje Hude jame.

»Po mojem pristranskem občutku se mi je takrat zdelo, da je bilo po demokratičnih spremembah in volitvah leta 1990 tedaj prvič, da se je oblikovalo močno nacionalno soglasje, da mora država glede tega ukrepati na stvarni in simbolni ravni.«

Domovina je ena nam vsem dodeljena, in eno življenje, in ena smrt.

To je slabega pol leta kasneje omogočilo sprejem t. i. spravne zakonodaje, ki je bila vsebinsko dopolnjena leta 2015 in je med drugim po skoraj dvajsetletnih polemikah določila postavitev spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije s posvetilnim napisom spominske narave Domovina je ena nam vsem dodeljena, in eno življenje, in ena smrt.

Borut Pahor je tudi dejal, da je položili venec pred spomenik, ki bi ga »lahko imeli za obelisk miru, sprave in demokracije in kjer uteho in moralno zadoščenje najdemo vsi, ki nam je do spomina na žrtve vseh vojn in vseh totalitarizmov«.

Govor predsednik RS Borut Pahor, 23. 8. 2022.doc

Predstavniki verskih skupnosti pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu. FOTO: Ivo Žajdela

Borut Pahor je sprejel predstavnike petih največjih verskih skupnosti

Na predlog Študijskega centra za narodno spravo in povabilo predsednika Boruta Pahorja so bili ob pietetnem dejanju predsednika republike, potem pa tudi pri maši v stolnici navzoči visoki predstavniki petih največjih verskih skupnosti v Sloveniji: katoliški škof dr. Anton Jamnik, evangeličanski škof Leon Novak, islamski mufti mag. Nevzet Porić, pravoslavni škof Sava, škof pomočnik patriarha srbske pravoslavne cerkve, in judovski rabin Ariel Haddad.

Še pred slovesnostjo jih je v predsedniški palači sprejel predsednik republike Borut Pahor.

Mašo v ljubljanski stolnici je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. FOTO: Ivo Žajdela

Ni nam vseeno za preteklost našega naroda

Sledila je maša v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Ni nam vseeno za preteklost našega naroda in ni nam vseeno za preteklost naše Evrope; ni nam vseeno za zgodovinsko resnico in ni nam vseeno za interpretacijo zgodovinskih dogodkov.

Dejal je, da smo se zbrali v ljubljanski stolnici, »ker nam ni vseeno; ni nam vseeno za preteklost našega naroda in ni nam vseeno za preteklost naše Evrope; ni nam vseeno za zgodovinsko resnico in ni nam vseeno za interpretacijo zgodovinskih dogodkov; predvsem pa nam ni vseeno za ljudi, ki so bili del te zgodovine, nekateri kot tisti, preko katerih se je razlilo trpljenje in jim prinašalo bolečino, solze in smrt, drugi pa kot tisti, ki so trpljenje povzročali in ga opravičevali kot sredstvo, ki vodi v boljši svet«.

Maša v ljubljanski stolnici; od leve Aleš Maver, Matej Tonin, Tomaž Ivešić, Aleš Kovšca, Borut Pahor. FOTO: Ivo Žajdela

Pravica do spomina je tudi pravica do groba

Nadškof Zore nas je spomnil, da naše spominjanje na trpeče in pomorjene ljudi ne sme obstati na mestu.

»Nedvomno je spomin izredno pomemben. Tako zelo pomemben, da ugrabitev spomina predstavlja dodatno krivico v vrsti tistih, ki so bile že povzročene. Damnatio memoriae /umor spomina/ nikakor ni na rimski senat omejena praksa, ampak so jo pridno uporabljali tudi totalitarni režimi – od miniranja brezen do zažiganja arhivov.«

Hvala Bogu, ostajajo tudi Antigone, ki ne morejo drugače, kot da poslušajo glas srca in si prizadevajo, da bi vsi pokojni našli svoj kraj miru in čakanja na vstajenje.

Pravica do spomina je tudi pravica do groba, je nadaljeval nadškof. »Še vedno ostajajo Kreoni, kralji, ki prepovedujejo pokop žrtev, vendar pa, hvala Bogu, ostajajo tudi Antigone, ki ne morejo drugače, kot da poslušajo glas srca in si prizadevajo, da bi vsi pokojni našli svoj kraj miru in čakanja na vstajenje.

Ko spregovori srce, ga ni mogoče utišati ne z aroganco, ne z zakoni, ne z avtokracijo, ne z nadutostjo ... srce je, če je vredno tega imena, pripravljeno pretrpeti tudi mučeništvo, ne more pa zatajiti samega sebe.«

Nagovor nadškof Stanislav Zore, 23. 8. 2022.doc

Iz nasilja porojeni družbeni model za mnoge še vedno velja za temelj naše družbe

Po maši je bila akademija, ki jo je pripravil Vojaški vikariat Slovenske vojske. Slavnostni govornik je bil dr. Aleš Maver, ki je dejal, da se mu zdi, da se nikoli, odkar obeležujemo 23. avgust kot dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, gojenje tega spomina ni kazalo kot večja nujnost.

Neizzvana brutalna ruska agresija na Ukrajino, ki traja že pol leta, je namreč lahko zrasla iz zemlje, obilno pognojene z omalovaževanjem spomina na žrtve totalitarizmov.

»Neizzvana brutalna ruska agresija na Ukrajino, ki traja že pol leta, je namreč lahko zrasla iz zemlje, obilno pognojene z omalovaževanjem spomina na žrtve totalitarizmov.

Celo več, eden temeljnih kamnov neosovjetizma, ki je v zadnjih dveh desetletjih povsem obvladal najprej Belorusijo in za njo Rusijo, je ravno podoba zgodovine, v kateri mora biti vse podrejeno ohranjanju neomadeževane podobe storilcev množičnih zločinov.

Če žrtve kakšnega totalitarizma že kje pridejo do besede, pa so nesramno izrabljene za topovsko hrano v prizadevanju za utrditev pridobitev drugega totalitarizma.

Če žrtve kakšnega totalitarizma že kje pridejo do besede, pa so nesramno izrabljene za topovsko hrano v prizadevanju za utrditev pridobitev drugega totalitarizma. Žal pred podobnimi skušnjavami, da bi v strahu za ugled njihovih rabljev omalovaževali spomin na žrtve, saj ravno iz nasilja porojeni družbeni model za mnoge še vedno velja za temelj naše družbe, nismo imuni niti pri nas.«

Zaradi tega se po njegovem 23. avgust kot spominski dan v naši spominski krajini tako težko prebija na mesto, ki bi ga moral nujno zasesti.

Ena prvih žrtev totalitarizma je jezik.

Najpomembnejši in nosilni steber totalitarizmov je laž

Poudaril je, da je prvi, najpomembnejši in nosilni steber totalitarizmov je laž. »Ta je njihov najgloblji temelj in zato hkrati njihova najšibkejša točka, paradoksno pa sočasno izhodišče njihove moči.

Vsi totalitarizmi 20. stoletja in sodobni neosovjetizem si na zastave pišejo obrambo pravic ljudstva, a se vsi po vrsti iztekajo v oblast oligarhičnih klik, ki so pogosto ožje od tistih v tradicionalnih družbenih modelih. Prikrivanje tega preprostega dejstva, ki je bilo bistrejšim opazovalcem razvidno že vsaj v tridesetih letih 20. stoletja, ko so mnogi z občudovanjem gledali na domnevno veličino totalitarnih projektov, zajema večino prizadevanj njihovih nosilcev.

Ena prvih žrtev je tukaj jezik. Sovjetski boljševizem in za njim nemški nacionalsocializem sta najbolj zaslužna za vznik sveta, v katerem so resnični pojavi in poimenovanja zanje del vzporednih vesolj, med katerima ni praktično nobene stične točke.«

Dr. Aleš Maver se je tudi s srajco poklonil Ukrajincem, žrtvam Putinove agresije. FOTO: Ivo Žajdela

Pomlad prihaja in Ukrajina bo

Aleš Maver je spomnil, da je pred dobrim desetletjem Drago Jančar napisal besedilo o Angeli Vode z naslovom Gluhonemnica. »Tam je izrazil prepričanje, da bo v prihodnosti glas mučene Angele Vode, žrtve nacistov in komunistov, tisti, ki bo najbolj slišen. Takrat sem bil o čem takem povsem prepričan tudi sam.

Resno se sprašujem, komu bo v prihodnje pripadal veliki oder zgodovine, sedanjemu kremeljskemu tiranu ali njegovim žrtvam.

Danes nisem več, med drugim zaradi sorazmerno skromnega mesta, ki ga ima v našem spominskem koledarju 23. avgust. Resno se sprašujem, komu bo v prihodnje pripadal veliki oder zgodovine, sedanjemu kremeljskemu tiranu ali njegovim žrtvam.«

Končal je z optimizmom: »Ker pa 23. avgustu, dnevu spomina nanje, sledi jutri 24. avgust, ko bo trpeča Ukrajina praznovala enaintrideset let svoje neodvisnosti, naj mi bo dovoljeno, da sklenem z besedami morda najbolj znanega sodobnega ukrajinskega pisatelja Jurija Andruhoviča: Pomlad prihaja in Ukrajina bo

Govor Aleš Maver, 23. 8. 2022.doc

Kupi v trgovini

Povezano potovanje

Po Plečnikovi Ljubljani

Z umetnostnim zgodovinarjem Klemnom Koširjem

Število dni

1

Naslednji termin

19.02.2023

Nalaganje
Nazaj na vrh