Že 167 let na položaju poglavarja katoliške Cerkve ni bilo redovnika. To pa bi se lahko kmalu spremenilo. Med 115 volilci novega papeža je namreč kar sedemnajst redovnikov: štirje iz Latinske Amerike, trije iz Severne Amerike, pet iz Zahodne Evrope, trije iz Srednje in Vzhodne Evrope ter po eden iz Afrike in Azije. To skupno predstavlja 14,8 % 'kardinalov redovnikov', delež pa je višji od 'papežev redovnikov' v cerkveni zgodovini: izmed 260 rednih Petrovih naslednikov jih je največ trideset izhajalo iz redovnih skupnosti. Tudi danes so med 'kardinali redovniki' nekateri, ki veljajo kot 'papabili'.

Največ papežev je pripadalo najstarejšemu redu benediktincev, ki je do leta 1119 imel nekakšen monopol nad papeštvom in je izmed petnajstih poskrbel kar za deset pontifikatov. Žal zgodovinski viri za natančnejšo analizo ne zadostujejo, kot poročajo pri avstrijski katoliški agenciji Kathpress. Med papeži benediktinci pa najdemo velika imena, kot so denimo Gregor Veliki (590-604, natančnih podatkov o redovništvu ni), Gregor VII.(1073-1085) in
Urban II.(1088-1099).

Čas razcveta za papeže redovnike je bilo obenem obdobje, ko so redovi uspevali tudi sicer: v enajstem in dvanajstem stoletju je kar trinajst papežev izšlo iz redovnih vrst. Danes v kardinalskem kolegiju večina izmed teh redov ni več zastopana: v njem ne najdemo benediktinca, ne avguštinca (avguštinci so sicer doslej poskrbeli za pet papežev), nobenega cistercijana, so pa prisotni manj znani redovi – skalabrinci, sulpicijanci, nekaj je tudi lazaristov.

Z močnim zastopstvom pa se lahko pohvalijo frančiškani, ki so v cerkveni zgodovini doslej imeli tri papeže, in tudi danes prihajajo kar s treh celin: dvainsedemdesetletni Wilfrid Napier iz Južnoafriške republike, oseminsedemdesetletni Carlos Amigo Vallejo iz Španije in prav tako oseminsedemdesetletni Claudio Hummes iz Brazilije. Trije kardinali frančiškani pa v kardinalskem zboru sicer še ne pomenijo 'frakcije'.

Dominikanci, zgodovinsko gledano v srednjem veku močnejši inkvizitorji od samih papežev, imajo v kardinalskem zboru dva kandidata: oseminšestdesetletnega dunajskega nadškofa Christopha Schönborna in devetinšestdesetletnega praškega nadškofa Dominika Duko. Štirje volilci so predstavniki Don Boscovega reda salezijancev: Itaijani Tarcisio Bertone, Angelo Amato in Raffaele Farina ter Oscar Andres Rodriguez Maradiaga iz Hondurasa.

Na Petrovem prestolu zaenkrat še ni bilo nobenega jezuita: to je tudi posledica tradicionalnega nezaupanja zaradi uveljavljanja lastnih političnih interesov. Med tokratnimi volilci sta jezuita Julius Riyadi Darmaatmadja iz Indonezije – ki se volitev iz zdravstvenih razlogov ne bo udeležil – in Jorge Mario Bergoglio iz Argentine. Slednji med svojimi rojaki prav tako velja za 'papabile'.

Doslej zadnji redovnik na Petrovem sedežu je bil Gregor XVI., član reda kamaldulencev, izvoljen leta 1831. Umrl je leta 1846, pred 167 leti, kar je najdaljše obdobje, v katerem na položaju poglavarja katoliške Cerkve ni bilo nobenega redovnika. Če se tudi tokrat 'ne izide', bodo možnosti za papeža redovnika vedno manjše: deset izmed sedemnajstih trenutnih redovnikov kardinalov, mlajših od osemdeset let, jih bo do leta 2017 že izgubilo svojo volilno pravico na konklavu.

Foto: splet