Marko naj bi spremljal Petra na njegovih potovanjih in je zapisoval njegove pridige. Ti Petrovi spomini so postali temeljni vir za evangelij po Marku in izročilo pravi, da je Marko s Petrom pripotoval vse do Rima, kjer naj bi bil evangelij napisan.

Marko je bil prvi poslan v Egipt, da je tam oznanjal evangelij, ki ga je zapisal.

Potem ko je pred Petrovo smrtjo nekaj časa preživel z njim, je Marko odpotoval v egiptovsko mesto Aleksandrija. Tam je ustanovil cerkev in na tistem območju zgradil utrdbo krščanstva. Evzebij piše o tem, kako je ustanovil cerkev v Aleksandriji in kakšna gorečnost je vladala med tamkajšnjimi prvimi kristjani. Izročilo pravi, da je bil Marko prvi poslan v Egipt in da je tam oznanjal evangelij, ki ga je zapisal, velja pa tudi za ustanovitelja cerkva v Aleksandriji.

Število vernikov, tako mož kot žena, ki so se zbirali tam ter živeli kar najbolj asketsko in filozofsko življenje, je bilo tako veliko, da so začeli zapisovati njihove dejavnosti, srečanja, dejavnosti v prostem času, skratka njihov način življenja. 

Koptska stolnica sv. Marka v Aleksandriji. FOTO: Wikipedia

Ena najzgodnejših krščanskih Cerkva

V Aleksandriji je v tistem času živelo veliko Judov, vendar naj bi bili prvi spreobrnjenci v krščanstvo večinoma egiptovski staroselci. Cerkev v Aleksandriji naj bi sv. Marko po izročilu ustanovil že okoli leta 42 po Kristusu, s čimer velja za eno najzgodnejših krščanskih Cerkva.

V Pravoslavni Koptski Cerkvi se spominjajo Markovega prihoda v Aleksandrijo in srečanja z moškim, ki je pozneje postal njegov naslednik.

V Pravoslavni Koptski Cerkvi se spominjajo tudi Markovega prihoda v mesto ter po Božji previdnosti srečanja z moškim, ki je pozneje postal njegov naslednik. Ko je sv. Marko prišel v mesto in stopal po ulicah Aleksandrije, najznamenitejšega mesta v Egiptu, je imel raztrgane sandale. Medtem ko je čevljar Ananija popravljal njegovo obutev, se je ranil v prst in zaklical: »O, edini Bog!« Sv. Marko je ozdravil čevljarjev prst in z njim spregovoril o tem, kdo je v resnici tisti »edini Bog«. Ananija je Marka povabil na svoj dom, kjer so on in vsi v njegovi družini prejeli sveti krst, potem ko so izrekli svojo vero v krščanskega Boga. Kmalu zatem se je število vernikov pomnožilo in Ananijeva hiša je postala zbirališče za vernike.

Leta 62 po Kristusu je sv. Marko odšel iz Egipta, da bi obiskal nove vernike, ki jim je pridigal v Pentapolisu. Preden je odpotoval, je Ananijo posvetil v škofa. Ustanovil je tudi cerkev v kripti, kjer je zatočišče našla Sveta družina, in s tem izpolnil Izaijevo prerokbo: »Tisti dan bo Gospodov oltar sredi egiptovske dežele in Gospodov spominski steber ob njeni meji. Gospod se bo dal spoznati Egipčanom in Egipčani bodo tisti dan spoznali Gospoda« (Iz 19, 19;21).

Na cvetno nedeljo 2017 so v bombnem napadu močno poškodovali koptsko stolnico sv. Marka v Aleksandriji, ki naj bi bila zgrajena na kraju, kjer je stala prva cerkev sv. Marka v Aleksandriji.

Evangelist Marko, miniatura iz armenskih evangelijev. FOTO: Bodleian Library, University of Oxford/Wikipedia

Oče koptskega krščanstva

Zaradi zgodnje ustanovitve je cerkev v Aleksandriji postala eno izmed najpomembnejših središč krščanstva, njenega voditelja pa so imenovali »pappas« ali »oče«, kasneje pa »papež«. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da je Marko egiptovske kristjane vodil okoli 20 let pred svojim mučeništvom leta 68. Pred smrtjo je Marko posvetil škofa (Ananijo), tri duhovnike in sedem diakonov, ki naj bi mu pomagali pri služenju cerkvenemu občestvu. Do 3. stoletja je bila cerkev v Aleksandriji po pomembnosti takoj za Rimom.

Vse koptske Cerkve svoj izvor pripisujejo sv. Marku in ga častijo kot očeta koptskega krščanstva.

Sv. Hieronim trdi, da je poleg širjenja krščanske vere po vsem Egiptu Marko ustanovil tudi eno prvih cerkvenih šol, ki je postala temelj za znamenito Katehetsko šolo v Aleksandriji. Ta šola je slovela kot nepogrešljivo središče filozofskega in verskega izobraževanja v zgodnjih letih krščanstva. Vse koptske Cerkve svoj izvor pripisujejo sv. Marku in ga častijo kot očeta koptskega krščanstva.

Podružnična cerkev sv. Marka v Vrbi. FOTO: Ivo Žajdela

Priljubljen tudi v Sloveniji

Sv. Marko je umrl mučeniške smrti. Njegove posmrtne ostanke so prenesli v Benetke, kjer so v 11. stoletju njemu na čast sezidali veličastno baziliko, od tam pa se je češčenje sv. Marka razširilo tudi v naše dežele, kar je razvidno iz številnih njemu posvečenih cerkva.  

Evangelista Marka upodabljajo s krilatim levom, ki je tudi simbol njegovega evangelija, z odprto knjigo, črnilom in peresnikom. To podobo imajo še danes Benetke v svojem grbu. 

Evangelista Marka upodabljajo s krilatim levom, ki je tudi simbol njegovega evangelija, z odprto knjigo, črnilom in peresnikom.

Marko je zelo pogosto moško ime in se uvršča kar na tretje mesto med moškimi imeni pri nas. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji kar 17.160 moških s tem imenom. Zelo hitro mu sledi tudi njegova krajša različica – Mark: fantov s tem imenom je v Sloveniji trenutno 4.765. Izredno velik porast tega imena zasledimo v začetku 21. stoletja.