Zapri
Iskanje

Ali so relikvije sv. Petra resnično v Vatikanu?

Za vas piše:
M. Š.
Objava: 01. 06. 2021 / 06:30
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 01.06.2021 / 06:36
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Ali so relikvije sv. Petra resnično v Vatikanu?

Ali so relikvije sv. Petra resnično v Vatikanu?
Vatikanski arheologi zavračajo dvome treh italijanskih strokovnjakov.

Kip sv. Petra pred vatikansko baziliko FOTO: Tatjana Splichal

V strokovni reviji Heritage je bil v teh dneh objavljen prispevek treh italijanskih strokovnjakov, ki trdijo, da v grobu sv. Petra pod vatikansko baziliko ni več posmrtnih ostankov prvega papeža. Kot poroča Radio Vatikan, prof. Vincenzo Fiocchi Nicolai s Papeškega inštituta za krščansko arheologijo te trditve odločno zavrača.

Vsebina prispevka v reviji Heritage

V preteklih dneh so Liberati De Caro (Inštitut kristalografije Narodnega sveta za raziskovanje, Bari), Fernando La Greca (Oddelek za humanistične študije, Univerza v Salernu) in Emilio Maticciani (Oddelek za elektroniko, informacijo in bioinženiring, Milanska politehnika) objavili članek (»The Search of St. Peter's Memory ad catacumbas in the Cemeterial Area ad Duos Lauros in Rome«), v katerem trdijo, da so bili posmrtni ostanki apostola Petra na polovici 3. stoletja iz groba na vatikanskem griču preneseni v katakombe sv. Petra in Marcelina v Rimu (Tor Pignattara), kjer naj bi bili še danes. Tako je v letih 1948-1949 prerokovala italijanska mistikinja Maria Valtorta. V skladu s to trditvijo naj bi bil prvotni grob pod baziliko sv. Petra, vendar naj bi posmrtni ostanki, ki jih je odkrila Margherita Guarducci v času pontifikata Pavla VI., ne pripadali sv. Petru. O novih trditvah v članku omenjenih avtorjev je za Radio Vatikan spregovoril prof. Vincenzo Fiocchi Nicolai s Papeškega inštituta za krščansko arheologijo.

Glavne točke zapisa

Prof Nicolai je najprej poudaril, da nihče izmed treh podpisnikov članka ni arheolog. Njihova trditev temelji na več točkah: da Petrovih posmrtnih ostankov niso našli oz. so jih našli le deloma, na kraju, ki od polovice 2. stoletja velja za grob apostola; v skladu z nedavno analizo bazilik, ki jih Liber Pontificalis pripisuje Konstantinu, naj bi cesar dejansko zgradil le tisto nad grobom sv. Petra in Marcelina, zgradil pa naj bi tudi mavzolej, povezan s cerkvijo, v katerem je bila pokopana Konstantinova mati Helena. Zase naj bi želel – in to je novost –, da bi bil pokopan v bližini relikvij sv. Petra, ki so bile položene v katakombe. Podobno naj bi se cesar, po tem, ko je korenito spremenil svoj program, odločil, da bo njegov grob v Konstantinoplu, poleg relikviarijev dvanajstih apostolov.

Kaj pomenijo trditve?

Po besedah prof. Nicolaia naj bi trditve avtorjev pomenile, da bazilika ni bila posvečena mučencema Petru in Marcelinu iz časa Dioklecijanovega preganjanja, kot navajajo Liber Pontificalis (iz sredine 6. stoletja) in drugi viri, ampak »apostolu Petru, ki je bil mučen z Marcelinom«. V eni izmed različic Liber Pontificalis iz 7. stoletja je omenjena cerkev obeležena s posvetilom »Beato Petro cum Marcellino martyribus«. Po navedbah avtorjev članka naj bi se uporaba izraza beatus (blaženi) nedvomno nanašala na apostola. Poleg tega so na podlagi znanega zapisa za 29. junij v dokumentu Depositio Martyrum (iz leta 336), ki je povezan z uvedbo praznika v čast svetima Petru in Pavlu v letu 258, avtorji prepričani, da se izraz in catacumbas (v katakombah), kamor naj bi iz Vatikana prenesli posmrtne ostanke sv. Petra, ne nanaša na – kot je splošno priznano – kraj, ki se nahaja na tretji milji Apijeve ceste. Trdijo, da gre za katakombe sv. Petra in Marcelina. Dokaz za apostolov grob naj bi bila tudi slika v katakombah, ki prikazuje Petra z zvitkom ter napis z datumom 29. junij in izrazom depositio domini Petri. Avtorji so na podlagi »matematične in geometrične analize« nekaterih nepravilnosti v zvezi z usmerjenostjo Konstantinove bazilike in mavzoleja prepričani, da je bila pri gradnji natančno upoštevana lega Petrovega groba. Ta je po njihovem mnenju v spodnjem nadstropju, ki še ni raziskano, tik pod grobom s fresko, ki prikazuje sv. Petra.«


FOTO: Vatican Media

Odgovor arheologa

Prof. Nicolai ob tem poudarja, da omenjena trditev naleti na nekatere nepremostljive težave. Kot pojasnjuje, so avtorji spregledali odločilno podrobnost: besedna zveza in catacumbas, ki jo je urednik dokumenta Depositio Martyrum uporabil, da bi označil kraj, kjer so častili Petra (in Pavla), kamor naj bi prenesli apostolove posmrtne ostanke, ne more pomeniti »ene izmed katakomb v Rimu«, kot trdi članek. Splošno znano je, da so izraz catacumba začeli uporabljati za podzemna krščanska pokopališča v splošnem šele v visokem srednjem veku. V davnini so se ta imenovala cryptae. V dokumentu Depositio Martyrum je izraz catacumbas zgolj krajevno ime, ki označuje tretjo miljo Apijeve ceste, kjer so častili sv. Petra in Pavla. V istem dokumentu je ob letu 354 naveden kraj v bližini Makscencijevega cirkusa. Oznaka Petri in catacumbas v dokumentu Depositio Martyrum torej ne more pomeniti, da so bili Petrovi posmrtni ostanki leta 258 preneseni v »katakombe« sv. Petra in Marcelina. Po drugi strani lahko ta prenos izključimo tudi zato, ker katakombe na cesti Labicana v tistem času sploh še niso obstajale: najstarejša področja tamkajšnjega podzemnega pokopališča segajo v kratko obdobje miru v času med Valerijanovim in Dioklecijanovim preganjanjem. Spodnji del katakomb – kjer avtorji pravijo, da je Petrov grob – pa sega celo v četrto stoletje.«

Ugotovitve v članku nimajo nobene podlage

Ugotovitve, predstavljene v članku, po prepričanju prof. Nicolaia nimajo nobene podlage: »Izraz beatus v Liber Pontificalis se običajno uporablja za svetnike in ne samo za prvega papeža. Napis je nagrobnik apostolovega soimenjaka (ime Petrus je bilo zelo razširjeno), ki je umrl na praznik sv. Petra in Pavla – besedo dominus so pogosto uporabljali na nagrobnih napisih kot izraz naklonjenosti do sorodnika. Ali pa je manjši kamen del drugega kamna, na katerem je bilo napisano ime pokojnika, ki je umrl 29. junija. Tudi Petrova podoba je zelo pogosta v katakombah, zato je ne moremo razumeti kot izraz posebnega češčenja apostola na tem kraju. Jasno je, da so bili Petrovi posmrtni ostanki – tudi če bi bili kdaj preneseni v katakombe, torej na Apijevo cesto – na kraju pokopa na vatikanskem griču, ko je bila zgrajena mogočna Konstantinova bazilika, največja bazilika vseh časov v mestu. Cesar se sicer gotovo ne bi odločil za soočanje s tako velikimi pravnimi in logističnimi težavami pri gradnji cerkve (zasutje še delujoče nekropole; posek hriba, da bi kraj Petrovega groba sovpadal s prečno ladjo). Cerkev lahko zato mirno pripišemo prvemu krščanskemu vladarju,« je v pogovoru za Radio Vatikan poudaril član Papeškega inštituta za krščansko arheologijo.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Ob praznikih smo za vas pripravili e-darilo: 

pričevanje Glorie Polo: Zadela me je strela

Kliknite tukaj

Close