Tako so na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano minuli teden izpeljali soočenje kandidatov šestih strank različnih političnih nazorov pred evropskimi volitvami, podobno so tudi na Gimnaziji Želimlje izvedli politično tržnico s predstavitvijo političnih strank in soočenjem kandidatov za volitve v Evropski parlament.

Na Škofijski gimnaziji Vipava so med drugim aprila obiskali Evropski parlament v Strasbourgu in v začetku maja gostili evropskega poslanca dr. Milana Zvera, medtem ko na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška Maribor pripravljajo dva usmerjana dogodka – odprtje razstave Venec spomina, ki se dotika polpretekle zgodovine in jo pripravljajo dijaki 4. letnikov, medtem ko se bodo dijaki 3. letnikov v delavnici Težke teme, ki jo bo izvedla Socialna akademija, spoznavali s kulturo dialoga in se preizkusili v vlogi političnih nasprotnikov, ki se znajo pogovarjati tudi o težkih vprašanjih.

Kakšen je odnos mladih do Evropske unije, evropskih problematik, prihodnosti Evrope in umeščenosti Slovenije v evropske okvire, so odgovarjali profesorji s slovenskih katoliških gimnazij: Urška Lampret (prof. vere in kulture) z Gimnazije Želimlje, Jernej Pisk (prof. filozofije in mentor aktivnega državljanstva in Škofijske strele) s Škofijske klasične gimnazije, Bernardka Radej (prof. sociologije, geografije in aktivnega državljanstva) s Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška in Nataša Sever (prof. nemščine, mentorica programa EPAS in izvajalka OIV s področja EU) s Škofijske gimnazije Vipava.

Odgovarjali so profesorji s slovenskih katoliških gimnazij.

Ali po vašem mnenju tematike, ki se tičejo EU in mesta Slovenije v njej, mlade zanimajo in se jih dotaknejo?

Urška Lampret: Menimo, da mlade tematike, ki se tičejo Evropske unije in mesta Slovenije v njej, zelo zanimajo in se jih dotaknejo. Na Gimnaziji Želimlje smo nedavno organizirali uvodno predavanje o pomenu EU, politično tržnico, kjer so se predstavile politične stranke in kjer je potekalo soočenje kandidatov za evropske volitve. Udeležba dijakov je bila nad pričakovanji, kar kaže na visoko stopnjo zanimanja za te teme. Dijaki so aktivno sodelovali, postavljali premišljena in kompleksna vprašanja in izražali svoje poglede na različna vprašanja, kot so migracije, družinska politika, javno in zasebno zdravstvo ter šolstvo in druga družbeno pomembna vprašanja. To kaže, da se mladi zavedajo pomena vloge Slovenije v EU in želijo biti informirani o tem, kako lahko EU vpliva na njihovo prihodnost.

Zanimivo je, da je delež »evro optimistov« med dijaki vsako leto višji – letos jih je tako menilo kar 96 %, kar je izredno visok delež. (Bernardka Radej, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor)

Jernej Pisk: Dijaki imajo različna zanimanja in interese, in tako je tudi glede vprašanja EU in politike na sploh. A ker živimo v demokraciji, je ključno, da je teh, ki jih stvari zanimajo, zadostno število, saj le tako lahko sooblikujejo dogajanje v družbi, v kateri živijo. Na sploh je tako, da dijake zanimajo stvari, ki se jih neposredno tičejo sedaj ali v bližnji prihodnosti. In kar se tiče EU, je to predvsem možnost študija, študijskih izmenjav in zaposlitev v EU. Ostale stvari se jih tičejo – tako kot nas odraslih – predvsem takrat, ko naletijo na neko nepričakovano oviro, npr. dolgo kolono vozil pred »odprto« Schengensko mejo.

Bernardka Radej: Mladi o temah razmišljajo tudi v okviru pouka in gotovo se o njih tudi pogovarjajo v svojem krogu, z drugimi mladimi – vsaj nekatera področja (izobraževanje, mednarodne izmenjave, možnosti mobilnosti) jih zanimajo in o njih tudi aktivno iščejo informacije. Prav tako jih zelo zanima aktualna problematika v zvezi z mediji in stališči EU do odprtih vprašanj (Ukrajina, Gaza, itd.). Dijaki s svojimi konkretnimi vprašanji (v okviru predmetov sociologija, geografija, zgodovina, aktivno državljanstvo in še kje) spregovorijo o teh tematikah in tudi krešejo svoja mnenja in oblikujejo svoja stališča, ki jih znajo argumentirano predstaviti.

Pri dijakih, ki prihajajo iz družinskega okolja, kjer krščanska vera igra pomembno vlogo, je opaziti več zanimanja, pa tudi zaskrbljenosti za bodočnost Evrope, utemeljene na krščanskih temeljih. (Nataša Sever, Škofijska gimnazija Vipava)

Nataša Sever: Tematika, povezana z EU, je za mlade zelo zanimiva, če jo navežemo na njihovo življenje in vsakodnevne dogodke. Predvsem tisti mladi, ki o EU vedo več, so zelo dojemljivi za dogajanje v EU. Skrbi jih bodočnost EU, podnebne spremembe, varnostna situacija in še mnogo drugih problemov, s katerimi se v EU danes soočamo. Veliko zanimanje je za različne priložnosti, ki jih mladim ponuja Evropska unija, kot so npr. Erasmus+, Discover EU, tudi možnost zaposlovanja v inštitucijah EU. Pomembno je, da jim učitelji pomagamo, da iščejo informacije na pravem mestu. Na šoli že šest let vodim program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, ki mladim dijakom ambasadorjem omogoča res velik nabor dejavnosti, prek katerih spoznavajo Evropski parlament in EU, od pogovorov in srečanj s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu do okroglih miz, kvizov in debat o EU, kjer imajo priložnost, da izrazijo svoje mnenje, srečujejo mlade z ostalih šol in širijo svoje znanje o EU. Ob simulacijah dela EP se lahko preizkusijo v vlogah poslancev EP in tako spoznajo postopek sprejemanja zakonodaje, razvijajo kritično razmišljanje in nastopanje v javnosti.

Imate občutek, da mlade skrbi za prihodnost EU oziroma splošno Evrope, utemeljene tudi na krščanskih temeljih?

Urška Lampret: Verjamemo, da mlade skrbi za prihodnost EU in splošno Evrope, utemeljene tudi na krščanskih temeljih. Vrednote, kot so solidarnost, človekove pravice in družbena pravičnost, so globoko zakoreninjene v krščanski tradiciji in so pomemben del evropske identitete. Mlade zanima, kako bodo te vrednote ohranjene in razvite v prihodnosti, zlasti v kontekstu aktualnih izzivov, kot so migracije, podnebne spremembe, etične dileme, kot je evtanazija, in gospodarske neenakosti. Pomembno je, da EU ostane zvesta svojim temeljnim vrednotam in hkrati išče nove rešitve za sodobne izzive. Krščanske vrednote, kot so sočutje, pomoč bližnjemu in skrb za skupnost, se zdijo ključen del evropske prihodnosti, zato si želimo, da bi te vrednote ostale v središču evropske politike.

Jernej Pisk: Nekatere zelo, nekaterih pa sploh ne. Opažam, da je to odvisno predvsem od stališč in vrednot, ki jih dijaki prinesejo od doma. Kaj slišijo od staršev, ali se doma s starši o tem pogovarjajo, ob tem pa morda še sami kaj preberejo na spletu in drugje. Drug močan dejavnik pa so sošolci in prijatelji. Vem za dijake, ki o teh temah redno razpravljajo s sošolci med malico in ob drugih priložnostih.

Na sploh je tako, da dijake zanimajo stvari, ki se jih neposredno tičejo sedaj ali v bližnji prihodnosti. In kar se tiče EU, je to predvsem možnost študija, študijskih izmenjav in zaposlitev v EU. (Jernej Pisk, Škofijska klasična gimnazija Šentvid)

Bernardka Radej: V okviru predmeta Aktivno državljanstvo vsako leto med dijaki izvedem kratko spletno anketo o tem, kakšna se zdi prihodnost EU in ali verjamejo v njen obstoj. Zanimivo je, da je delež »evro optimistov« vsako leto višji – letos jih je tako menilo kar 96 %, kar je izredno visok delež, in več kot 75 % jih ocenjuje, da imamo Slovenci enakovredno vlogo pri sprejemanju najbolj pomembnih evropskih odločitev. Večina med njimi tudi svojo prihodnost (kraj bivanja in službovanja) vidi znotraj EU. Hkrati izpostavljajo premajhno narodno zavest Slovencev, ki prehitro pademo pod tuji vpliv, in vrednotno krizo, ki jo čutijo tudi sami in se opira na globalno in medijsko prodiranje potrošniške miselnosti, ki ne pozna nobenih meja, tudi v naš svet. Temeljne vrednote, ki so utemeljene tudi na krščanskih temeljih (in niso značilne le za religiozno dimenzijo) – pomen družine, življenja, svobode in varnosti ter zdravja in miru –, postavljajo mladi na prva mesta tudi na osebni lestvici vrednot.

Nataša Sever: Mladi niso brezbrižni do dogodkov v domovini, v Evropi ter soseščini (npr. v Ukrajini in v Gazi). Edini problem, ki ga pri tem vidim, je ta, da večino informacij pridobivajo prek socialnih omrežij, kjer je na žalost veliko lažnih novic, sovražnega govora in tudi pesimizma. Posledično je marsikateri mlad človek zaskrbljen, ni mu vseeno, kakšna bo njegova bodočnost, pa tudi bodočnost nas vseh kot skupnosti v ožjem in širšem pomenu besede. Ko se z dijaki pogovarjamo o EU, ne moremo mimo pojmov, kot so solidarnost, empatija, človekove pravice, kar so krščanske vrednote, in to je treba tudi posebej izpostaviti. Kot kristjani moramo biti sočutni, odprti in pripravljeni pomagati in delovati z zgledom, ne le besedami. Pri dijakih, ki prihajajo iz družinskega okolja, kjer krščanska vera igra pomembno vlogo, je opaziti več zanimanja, pa tudi zaskrbljenosti za bodočnost Evrope, utemeljene na krščanskih temeljih.

Soočenje kandidatov na volitvah v Evropskih parlament na Gimnaziji Želimlje. FOTO: FB Gimnazija Želimlje

Koliko (oz. ali sploh zadosti) je v učnem načrtu za srednje šole snovi, povezane z EU?

Urška Lampret: V učnem načrtu za srednje šole je prisotnih nekaj vsebin, povezanih z Evropsko unijo, vendar menimo, da bi jih bilo smiselno še dodatno obogatiti. Sedanje snovi pokrivajo osnovne informacije o zgodovini EU, njenih inštitucijah in delovanju, vendar bi lahko vsebine razširili, da bi dijakom omogočili bolj poglobljeno razumevanje EU in njenega vpliva na vsakdanje življenje državljanov. Dogodek na naši šoli je pokazal, da dijaki želijo več informacij o aktualnih izzivih in priložnostih, ki jih prinaša članstvo v EU. Poleg tega bi bilo koristno vključiti več vsebin, ki osvetljujejo vlogo krščanskih vrednot v oblikovanju evropske identitete in politike. Tako bi dijaki ne le razumeli zgodovinski pomen teh vrednot, ampak tudi njihovo aktualnost in pomembnost v današnjem času. Večje vključevanje teh vsebin bi dijakom omogočilo, da postanejo bolj ozaveščeni in aktivni državljani, ki razumejo kompleksnost evropskih vprašanj in so pripravljeni prispevati k prihodnosti EU.

Vrednote, kot so solidarnost, človekove pravice in družbena pravičnost, so globoko zakoreninjene v krščanski tradiciji in so pomemben del evropske identitete. Mlade zanima, kako bodo te vrednote ohranjene in razvite v prihodnosti. (Urška Lampret, Gimnazija Želimlje)

Jernej Pisk: Z EU se dijaki srečajo pri različnih predmetih in iz različnih vidikov. Poleg filozofije, tujih jezikov, geografije in zgodovine velja posebej omeniti predmet Aktivno državljanstvo. Del učnega načrta tega predmeta vključuje tudi poznavanje in razumevanje delovanja EU. Naši dijaki običajno obiščejo tudi Hišo EU v Ljubljani, več skupin dijakov pa je v preteklih letih v živo obiskalo Evropski parlament v Strasbourgu. Svoj delček pa poskušamo dodati tudi pri dijaškem družbeno-političnem krožku »Škofijska strela«, v okviru katerega organiziramo tematske dneve in okrogle mize z gosti, kot je bilo tudi nedavno soočenj kandidatov različnih političnih strank pred volitvami v evropski parlament. Posnetek zanimivega in aktualnega soočenja je dostopen tudi na spletni strani Škofijske klasične gimnazije.

Bernardka Radej: Snov o EU je vključena v več učnih načrtov (gotovo pri geografiji, sociologiji, zgodovini, tujih jezikih, aktivnem državljanstvu), odvisno pa je, kakšen pomen dajemo tem vsebinam. Pri nas so izrazito medpredmetno zastavljene, obravnavane večkrat z različnih vidikov, utemeljene tudi na ekskurzijah in pogovorih z različnimi gosti, ogledi filmov in promocijskega materiala, ki ga ponuja spletišče EU, Hiša EU in nekatere nevladne organizacije (npr. Socialna akademija). Teme lahko obravnavamo izkustveno in dijaki so vključeni ne lev pridobivanje informacij, ampak predvsem v kritično oblikovanje stališč in učenje argumentacije lastnih mnenj.

Nataša Sever: Vsebine, povezane z EU, dijaki spoznavajo pri geografiji, sociologiji, filozofiji in v sklopu obveznih izbirnih vsebin s področja državljanske vzgoje, kjer posvetimo precej časa tudi evropskim vsebinam. Zame je največji izziv, na kakšen način dijakom predstaviti vsebine, povezane z EU, da prepoznajo pomembnost tega znanja ob tem, da ga pridobivajo aktivno, skozi različne dejavnosti. V poučevanje o EU zato vedno vključujem kvize, igre vlog, simulacije ipd., ki od dijakov zahtevajo aktivno sodelovanje in predvsem kritično razmišljanje. Menim, da je v srednji šoli premalo vsebin in dejavnosti, ki bi mlade spodbujale k temu, da se zavedajo pomembnosti aktivnega državljanstva, pa tudi vzgoje za ljubezen do svoje lastne domovine.