Nadškof Timothy Broglio, nekdanji vatikanski diplomat in nuncij, je bil do lanskega novembra predsednik Škofovske konference ZDA. Kot je izjavil v nedeljskem pogovoru za britansko medijsko družbo BBC, »ne vidi nobenih okoliščin«, v katerih bi ameriška vojaška operacija za osvojitev Grenlandije ali ozemlja katerega koli drugega zaveznika lahko izpolnjevala merila za »pravično vojno« s cerkvenega vidika. Po mnenju nadškofa retorika Trumpove vlade glede Grenlandije »škoduje ugledu Združenih držav«, njegove besede povzemajo številni svetovni mediji, med drugim vatikanski spletni portal ter ameriška The Pillar in EWTN News.

Danska zastava v grenlandski prestolnici Nuuk. FOTO: Vatican Media

»Seveda sem zaskrbljen«

Pri BBC so nadškofa vprašali, ali je kaj zaskrbljen glede katoličanov, ki služijo v vojski in bi lahko bili poklicani k sodelovanju v vojaški operaciji za osvojitev Grenlandije. Takole je odgovoril: »Seveda sem zaskrbljen, saj bi se lahko znašli v položaju, ko se od njih zahteva, da storijo nekaj moralno vprašljivega. In za vojaka, marinca ali mornarja bi bilo zelo težko ne izpolniti takšnega ukaza. Toda strogo gledano bi bilo zanj ali zanjo moralno sprejemljivo, da zaradi ugovora lastne vesti tega ukaza ne izpolni. To pa bi dotično osebo lahko postavilo v nevzdržen položaj in to me skrbi.«

Na vprašanje, ali je to sporočilo posredoval tudi Trumpovi vladi, je nadškof odgovoril, da ne ve, ali so »oblastniki« dovzetni za opomine katoliških voditeljev, kljub temu pa meni, da je njegova dolžnost o tem spregovoriti v javnosti. Ameriški cerkveni dostojanstvenik je svoje pripombe izrekel prav v trenutku stopnjevanja mednarodnih napetosti, saj ameriški predsednik Trump še naprej zahteva »popoln in celosten nadzor nad Grenlandijo«. Trump zahteva, naj Danska Grenlandijo proda Združenim državam, saj bodo ZDA v nasprotnem primeru »s silo« prevzele nadzor nad ozemljem. Minuli konec tedna je ameriški predsednik zagrozil z uvedbo carin Danski in več drugim evropskim državam, dokler se ne bodo strinjale s prodajo ozemlja.

Danska je del Nata. Ne zdi se razumno, da bi Združene države napadle in zasedle prijateljsko državo.

Predsednik, ki ne potrebuje mednarodnega prava

Trumpove izjave so vznemirile tako člane kongresa kot evropske politike. Bela hiša je izjavila, da je vojaška sila »ena od možnosti« za pridobitev Grenlandije. V sporočilu norveškemu premierju je Trump minuli konec tedna zapisal: »Ker se je vaša država odločila, da mi ne podeli Nobelove nagrade za mir, kljub temu da sem ustavil več kot osem vojn, se ne čutim več dolžnega razmišljati izključno o miru.« V pogovoru v začetku tega meseca so Trumpa vprašali o mejah njegove moči za globalno delovanje. Predsednik je odgovoril, da ga omejuje le »moja lastna morala«, in dodal, da »ne potrebuje mednarodnega prava«.

Stolnica v Nuuku. FOTO: Vatican Media

»Imamo mednarodno pravo in imamo moralna načela«

Nadškof Broglio je dejal, da ga skrbi tako Trumpova retorika kot tudi njegovi zunanjepolitični ukrepi. »Imamo mednarodno pravo in zagotovo imamo moralna načela, po katerih bi morali vsi ravnati.« Grenlandija je »dansko ozemlje« in Danska je zaveznica, tako ameriški nadškof: »Je del Nata. Ne zdi se razumno, da bi Združene države napadle in zasedle prijateljsko državo.« Poleg tega ZDA že imajo vojaško navzočnost na Grenlandiji.

Moralna vloga ZDA v boju proti zlu v svetu, pri spoštovanju pravice do življenja in človekovega dostojanstva ter podpiranju verske svobode je trenutno na preizkušnji.

Poleg Broglia so zaskrbljenost glede stališča Združenih držav Amerike do mednarodnih zadev v ponedeljek javno izrazili tudi trije ameriški kardinali: Blase Cupich iz Chicaga, Robert McElroy iz Washingtona in Joseph Tobin iz Newarka so v skupni izjavi obžalovali, da se o temeljnih vprašanjih glede nacionalne suverenosti, skupnega dobrega in pomena miru pogosto razpravlja z ozkega, strankarskega vidika: »Moralna vloga naše države v boju proti zlu v svetu, pri spoštovanju pravice do življenja in človekovega dostojanstva ter podpiranju verske svobode je trenutno na preizkušnji.«

Kardinali izrecno zavračajo »vojno kot orodje za uresničevanje ozkogledih nacionalnih interesov«. Kot so pojasnili, si prizadevajo za zunanjo politiko, »ki spoštuje in spodbuja pravico do človekovega življenja, versko svobodo in napredek človekovega dostojanstva po vsem svetu, predvsem z gospodarsko pomočjo«.