Luteranska škofinja je v sporočilu za javnost poudarila, da »Grenlandija ni država, ki bi jo bilo mogoče kupiti. Je naš dom in ni naprodaj.« Sporočilo je po navedbah vatikanskih medijev v začetku tedna objavil Svetovni svet Cerkva (WCC), cerkvena voditeljica, ki škofijo vodi od leta 2020, pa v njem izpostavlja spoštovanje človekovih pravic in moč molitve.

»Pomembno je, da v takšnih razmerah ostanemo mirni. Molitev zdravi in prinaša smisel. Vsako nedeljo molimo za Kraljevino Dansko in avtonomno vlado Grenlandije,« tako Siegstad Munkova. Ameriški predsednik Trump odločno vztraja pri svojih ozemeljskih zahtevah po Grenlandiji – tudi po predlogu Evropejcev, da bi povečali navzočnost pripadnikov Nata na Arktiki in tako odpravili Trumpove varnostne pomisleke.

Luteranska škofinja Paneeraq Siegstad Munk. FOTO: Vatican Media

Trump ameriške zahteve po Grenlandiji upravičuje s potrebo po obrambi pred Rusijo in Kitajsko. V skladu s tem stališčem naj bi ZDA zaradi nacionalne varnosti prevzele nadzor nad otokom. Ameriški predsednik je večkrat zagrozil, da je pripravljen Grenlandijo prevzeti tudi s silo. Po besedah luteranske škofinje so njegove grožnje v tamkajšnjem občestvu povzročile precejšnjo zaskrbljenost. Nedavne ankete potrjujejo, da velika večina Grenlandcev nasprotuje pridružitvi Združenim državam Amerike:

»Ljudje so očitno zaskrbljeni. Gre za človekove pravice, dostojanstvo ter spoštovanje mednarodnih zakonov in pogodb. Smo majhen narod, vendar nismo nevidni. O naši prihodnosti se ne sme odločati brez naše privolitve,« poudarja Siegstad Munkova. Zdaj poziva vse Američane, »ki verjamejo v svobodo, dostojanstvo in pravico ljudi, da si sami izberejo svojo pot«, naj pišejo svojim političnim voditeljem in jih prosijo, naj se zavzamejo za pravico Grenlandcev, da sami odločajo o svoji prihodnosti.

Preberite tudi: Slovenski duhovnik na Grenlandiji: ljudje želijo sami odločati o svoji prihodnosti

Danska po srečanju v ZDA verjame v možnost dogovora glede Grenlandije

Danski zunanji minister Lars Lokke Ramussen pa je po včerajšnjem srečanju z ameriškim kolegom Marcom Rubiom in podpredsednikom ZDA JD Vanceom v Beli hiši dejal, da se pogledi ZDA in Danske glede Grenlandije sicer očitno razlikujejo, vendar želijo najti rešitev ter obenem v okviru zveze Nato okrepiti varnost na območju Arktike.

Grenlandija je kot avtonomno dansko ozemlje prav tako del zveze Nato, zato tudi zanjo velja, da napad na eno članico Nata pomeni napad na vse članice zavezništva.

Kot je poročala STA, je grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt, ki se je prav tako udeležila srečanja, dejala, da je pomembno okrepiti sodelovanje z ZDA, »vendar to ne pomeni, da želimo biti v njihovi lasti«. Danski minister Rasmussen je priznal pomisleke glede varnosti, ki jih je ameriška stran izražala v zvezi z dejavnostmi Rusije in Kitajske na območju Arktike, vendar Danska pri tem ne vidi nobene potrebe po ameriškem prevzemu Grenlandije. Otok je kot avtonomno dansko ozemlje prav tako del zveze Nato, zato tudi zanj velja, da napad na eno članico Nata pomeni napad na vse članice zavezništva.

Po napovedih bodo vpletene strani oblikovale delovno skupino, ki bo iskala možnosti za dogovor glede prihodnosti Grenlandije. Skupina naj bi se prvič sestala v prihodnjih tednih.