Prebivalci Grenlandije danes na volitvah odločajo o novem parlamentu: volitve so tokrat deležne precej večje pozornosti svetovne javnosti kot običajno, saj je ameriški predsednik Donald Trump od prevzema položaja v letošnjem januarju že večkrat izpostavil svoje težnje, da želi prevzeti nadzor nad otokom, ki je izjemno bogat z naravnimi viri.

Danska zastava v grenlandski prestolnici Nuuk. FOTO: Vatican Media

Grenlandija uradno pripada Danski, letošnja volilna kampanja pa je bila po navedbah STA zaznamovana tudi s sicer že desetletja trajajočo razpravo o morebitni neodvisnosti otoka. Danska Trumpove težnje po Grenlandiji odločno zavrača, grenlandski premier Mute Egede pa je poudaril, tako STA, da Grenlandija »ni na trgu« ter da si Grenlandci ne želijo biti niti Danci niti Američani, temveč želijo sami odločati o svoji prihodnosti.

V središču volilne kampanje pred današnjimi volitvami je prevladovalo vprašanje neodvisnosti otoka, ki je bil nekoč danska kolonija, od leta 1979 pa ima avtonomni status. Sodeč po januarski raziskavi si neodvisnosti od Danske želi 84 odstotkov Grenlandcev, vendar le v primeru, če to ne bo povzročilo gospodarskih težav.

Na velikem otoku tudi majhna katoliška skupnost

Na Grenlandiji pri polarnem krogu živi majhna katoliška skupnost, ki jo sestavljajo priseljenci iz Azije in Evrope ter nekaj katoličanov iz ameriške vojaške baze. Okoli 300 vernikov se ob nedeljah zbere pri maši v edini katoliški cerkvi na otoku v prestolnici Nuuk, poroča vatikanska agencija Fides.

Med prebivalci Grenlandije je manj kot en odstotek katoličanov.

Med prebivalci Grenlandije je manj kot en odstotek katoličanov. Skoraj nihče izmed njih ni del staroselskega prebivalstva, ki ga etnično sestavljajo Inuiti in Danci. Tako kot na Islandiji so tudi na Grenlandiji številni katoličani delavci iz azijskih držav, Filipinov ali Vietnama, pa tudi iz nekaterih evropskih držav, ki so našli delo na polarnih območjih.

Na celotnem otoku, ki je največje odvisno ozemlje na svetu, je le ena župnija – župnija Kristusa Kralja v prestolnici Nuuk, ki sodi pod katoliško škofijo Kopenhagen. Po navedbah Fidesa gre za majhno, toda živahno župnijo, katere farani se po nedeljski maši s svojim župnikom radi podružijo ob kavi, čaju in azijski hrani.

Slovenski minorit p. Tomaž Majcen skrbi za pastoralo grenlandskih katoličanov. FOTO: minoriti.rkc.si

Župnija od leta 1958

Na največjem otoku na svetu s površino več kot dva milijona kvadratnih kilometrov in le 57.000 prebivalci je sicer tradicionalna protestantsko-luteranska vera, danska nacionalna Cerkev pa je leta 1993 na Grenlandiji ustanovila škofijo. Prvi katoličani so se pojavili šele v prejšnjem stoletju. Župnija v Nuuku je bila ustanovljena leta 1958, nekaj let pred tem, na vrhuncu hladne vojne, pa so katolištvo na otok vrnili Američani.

Leta 1953 so namreč ZDA od danske vlade odkupile del zemljišča za gradnjo letalske baze. Kljub odvzemu ozemlja so se suverene pravice Grenlandije na vojaškem območju, ki ga upravljajo ZDA, ohranile, zato morajo ZDA za »začasni prenos suverenosti« plačevati »najemnino« v višini 300 milijonov dolarjev na leto za uporabo oporišča. V oporišču je malce več kot dvesto pripadnikov vojske, med katerimi je tudi nekaj katoličanov.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu žena so v katoliški cerkvi v Nuuku pripravili molitveno srečanje za mir v svetu. FOTO: FB/Palaseqarfik Nuuk

Za pastoralo grenlandskih katoličanov skrbi Slovenec

Poleg duhovnikov kopenhagenske škofije je za pastoralo na Grenlandiji odgovoren tudi red minoritov, iz katerega prihaja župnik cerkve Kristusa Kralja v Nuuku: to je Slovenec p. Tomaž Majcen, ki kot misijonar deluje na Danskem.

P. Tomaž upravlja župnijo v Nuuku, zato nekajkrat letno v otoški prestolnici preživi po tri tedne, da je blizu tamkajšnji katoliški skupnosti.

P. Tomaž sicer prebiva v samostanu v Kopenhagnu, kjer že osmo leto deluje skupaj s sobratoma minoritoma – Hrvatom in Filipincem. Tudi v danski prestolnici oskrbujejo dve katoliški župniji. Lansko leto ga je ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Grenlandiji obiskal sobrat p. Igor Salmič, o čemer smo poročali tudi na naši spletni strani.

Kljub oddaljenosti od Grenlandije p. Tomaž upravlja župnijo v Nuuku, zato nekajkrat letno v otoški prestolnici preživi po tri tedne, da je blizu tamkajšnji katoliški skupnosti in poskrbi za pripravo na zakramente, kot so krsti in obhajila. V primeru birme v Nuuk pripotuje škof iz Kopenhagna. Poleg p. Tomaža katoličane v Nuuku obiskujejo tudi drugi duhovniki, da je skupnosti večino časa na voljo vsaj en katoliški duhovnik.

Udeleženke molitvenega srečanja za mir v katoliški cerkvi v Nuuku. FOTO: FB/Palaseqarfik Nuuk

Dan žena s slovenskim župnikom

Minuli konec tedna so v katoliški cerkvi v Nuuku pripravili molitveno srečanje ob mednarodnem dnevu žena: kot so pozneje sporočili prek družbenih omrežij, so udeleženci dogodka skupaj z župnikom p. Tomažem molili za mir v svetu.

Veselo druženje po molitvi. FOTO: FB/Palaseqarfik Nuuk