Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Analiza Oxfordske univerze: kako strogi so v resnici ukrepi v Sloveniji?

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 06. 10. 2021 / 14:04
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 06.10.2021 / 14:26
Ustavi predvajanje Nalaganje
Analiza Oxfordske univerze: kako strogi so v resnici ukrepi v Sloveniji?
Osnovni vodili organizatorjev protestov sta padec vlade in odprava protikoronskih ukrepov. FOTO: Tamino Petelinšek/STA

Analiza Oxfordske univerze: kako strogi so v resnici ukrepi v Sloveniji?

Osnovni vodili predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića, organizatorja neprijavljenih sredinih protestov, ki so se ta teden izjemoma – zaradi vrha EU–Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju – odvili že v torek in ki se po mirnem začetku praviloma sprevržejo v nasilje, sta »takojšen odstop vlade Janeza Janše in odprava obvezujočih ukrepov« za zajezitev širjenja z novim koronavirusom.

Del včerajšnjih protestnikov je pustošil po središču Ljubljane (ob posnetku njihovega vandalizma je dr. Žiga Turk na družbenem omrežju zapisal »Ko spone civilizacije popustijo«), policisti so trem osebam zaradi suma storitve kaznivega dejanja odvzeli prostost in jih še 22 pridržali za čas trajanja shoda. Vsaj dve osebi sta potrebovali zdravniško pomoč, lažje poškodovanih je bilo šest policistov.

Med pridržanimi tudi organizator

Med pridržanimi je bil tudi organizator protestov Zoran Stevanović. Njegova stranka danes prek družbenih omrežij sicer ni vabila na nov shod, kot je bilo običajno nekaj prejšnjih sred, vseeno je policija preventivno okrepila prisotnost v središču glavnega mesta, predvsem v okolici parlamenta. Direktor uprave uniformirane policije Danijel Lorbek je sinoči v Odmevih dejal, da tudi danes pričakujejo neprijavljen shod in so nanj prijavljeni.

Vladni sklep v veljavi še danes

Še danes, ko na Brdu pri Kranju še poteka vrh EU–Zahodni Balkan, je v veljavi sklep vlade o aktiviranju 9. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, s katerim prvič doslej »zaradi velike verjetnosti hujših kršitev javnega reda« začasno omejuje ali prepoveduje gibanje na območjih Ljubljane, Bleda in Predoselj pri Kranju.


Kako strogi so ukrepi po svetu?

Glede na to, da organizator protestov kot temeljno vodilo izpostavlja »odpravo obvezujočih ukrepov«, je prav preveriti, kako strogi so pravzaprav protikoronski ukrepi v Sloveniji v primerjavi z drugimi svetovnimi državami. Na to je te dni na družbenem omrežju opozoril infektolog iz Splošne bolnišnice Celje Federico Potočnik.

Slovenski indeks 35,19 (na lestvici od 0 do 100)

Primerjalno analizo, imenovano »Covid-19: Stringency Index«, že dlje časa objavlja vladna šola Blavatnik v okviru slovite Oxfordske univerze. Na njeni svetovni razpredelnici ima Slovenija v obdobju od 22. januarja 2020 do včeraj (5. oktobra 2021) index spremembe strogosti protikoronskih ukrepov 35,19 (na lestvici od 0 do 100, pri čemer je najstrožja vrednost 100).

Na 138. mestu

To jo je včeraj uvrščalo na 138. mesto med vsemi svetovnimi državami. »Torej, strogi ukrepi? Niti približno,« je zapisal Potočnik. Med evropskimi državami je pri dnu glede strogosti ukrepov pet skandinavskih, Ferski otoki, Švedska, Finska, Danska in Norveška, pri vrhu med državami stare celine pa je pričakovano Italija. Najstrožje ukrepe je sicer po raziskavi uvedla Jamajka (indeks 88,89), najmanj stroge pa Nikaragva (indeks 2,78).

Kupi v trgovini

Kje je Bog v času koronavirusa?
Družbena vprašanja
11,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh