Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Angelo Vivante, Jadranski iredentizem, Trst, prevod Alojz Rebula, Alenka Rebula, Igor Tuta

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 15. 11. 2024 / 06:26
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 16.11.2025 / 11:19
Ustavi predvajanje Nalaganje
Angelo Vivante, Jadranski iredentizem, Trst, prevod Alojz Rebula, Alenka Rebula, Igor Tuta
Z urednikom knjige Igorjem Tuto in založnico dr. Alenko Rebula se je na predstavitvi v Ljubljani 13. novembra 2024 pogovarjal dr. Edvard Kovač. FOTO: Ivo Žajdela

Angelo Vivante, Jadranski iredentizem, Trst, prevod Alojz Rebula, Alenka Rebula, Igor Tuta

Založba Art iz Komna (Alenka Rebula) je v sredo, 13. novembra 2024, v Ljubljani predstavila knjigo Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, s podnaslovom Težko sožitje med Avstrijci, Italijani, Slovenci in Hrvati na Primorskem.

Končno je tudi v slovenščini izšel prevod pomembne knjige Tržačana, publicista Angela Vivanteja Jadranski iredentizem. Težko sožitje med Avstrijci, Italijani, Slovenci in Hrvati na Primorskem, o življenju in medetničnih odnosih v avstrijskem primorju pred prvo svetovno vojno. Knjigo je leta 1949 prevedel takrat mladi Alojz Rebula in je kot podlistek izhajala v Primorskem dnevniku.

Vivanteja študija nacionalnega vprašanja na Tržaškem je nadvse objektivna

V okviru letošnjih proslav ob 100. obletnici rojstva pisatelja Alojza Rebule je konec septembra izšla nova knjiga in sicer Rebulov prevod znane in pomembne zgodovinske knjige tržaškega časnikarja in zgodovinarja Angela Vivanteja Jadranski iredentizem. Vivante je izdal to knjigo že pred prvo svetovno vojno pri založbi La Voce v Firencah leta 1912. V njej je zelo natančno in z vrsto podatkov obravnaval primorsko in še posebej tržaško zgodovino od leta 1848 do 1910. Knjiga je takoj vzbudila pozornost tudi v mednarodni javnosti, ker je brez predsodkov prikazala družbeno, politično in gospodarsko življenje raznih narodnosti, ki so živele ob severnem Jadranu. Vivantejeva knjiga je bila tako zanesljiva, da so jo uporabili na mirovnih pogajanjih v Parizu tako po prvi kot po drugi svetovni vojni.

Urednik knjige Igor Tuta. FOTO: Ivo Žajdela

Po 75. letih je zdaj Rebulov prevod izšel v knjižni obliki

Vodilni krogi slovenske narodnostne skupnosti v Trstu so se po drugi svetovni vojni odločili, da jo je treba prevesti v slovenščino. Obrnili so se na mladega študenta Alojza Rebulo, ki je leta 1949 diplomiral na univerzi v Ljubljani in je dobro poznal italijanski jezik in primorsko preteklost. Rebula je delo sprejel in vse poletje intenzivno prevajal obsežno Vivantejevo knjigo. Njegov prevod je Primorski dnevnik začel objavljati kot podlistek od 13. maja do 9. septembra 1949 z naslovom Jadranski iredentizem. Po 75. letih izhaja zdaj Rebulov prevod v knjižni obliki z uvodnim zapisom zgodovinarja Štefana Čoka in dvema prispevkoma dr. Lava Čermelja in prof. Salvatorja Žitka o Vivanteju in njegovem delu.

Veljal je za odličnega poznavalca razmer v Avstrijskem primorju

Angelo Vivante (1869–1915) je bil po rodu iz tržaške judovske družine, ki se je ukvarjala s trgovino in zavarovalništvom. Obiskoval je italijansko gimnazijo v Trstu in diplomiral leta 1891 na Univerzi v Bologni. Leta 1906 je začel pisati za glasilo socialistov Il Lavoratore in je kmalu postal njegov glavni urednik. Krog njegovih stikov se je vedno bolj večal in na raznih srečanjih je spoznal vrsto vplivnih italijanskih osebnosti od Prezzolinija, ki je v Firencah izdajal ugledno kulturno revijo La Voce, do Gaetana Salveminija in Filippa Turatija. Vivante je v teh krogih veljal za odličnega poznavalca razmer v Avstrijskem primorju, saj je pisal veliko člankov prav na to temo. Poleg nemških uslužbencev so na tem območju živeli Furlani, Italijani, Slovenci in Hrvati.

Z urednikom knjige Igorjem Tuto in založnico dr. Alenko Rebula se je pogovarjal dr. Edvard Kovač. FOTO: Ivo Žajdela

Trst brez naravnega zaledja ne bo mogel gospodarsko uspevati

 Zlasti italijanski iredentisti so se na vse načine borili za priključitev Julijske krajine k Italiji. Vivante pa se je zavedal, da Trst brez svojega naravnega zaledja ne bo mogel gospodarsko uspevati, zato se je zavzemal za mirno sožitje vseh tu živečih narodnosti, za preureditev avstrijskega cesarstva v konfederalno državo in ureditev socialnih pravic delavskega razreda. O vsem tem je pisal v svoji dokumentirani in pošteno napisani zgodovini Julijske krajine z naslovom Irredentismo adriatico, ki jo je izdala revija La Voce v Firencah leta 1912. Knjigo so ostro obsodili italijanski nacionalistični krogi, ki so hoteli zanikati prisotnost Slovencev in Hrvatov na tem območju. Zaradi odklonilnega sprejema njegovega najpomembnejšega dela in zaradi vstopa Italije v vojno, kar je dokončno podrlo vsa njegova prepričanja in upanja, je leta 1915 napravil samomor.

Branko Marušič, Slovenski prevod Vivantejevega Jadranskega iredentizma, Angelo Vivante, Delo, 29. 1. 2025

Nalaganje
Nazaj na vrh