Na Trgu sv. Petra se je danes pred opoldansko molitvijo angelovega češčenja zbrala množica romarjev in vernikov, ki jih je sveti oče nagovoril z okna apostolske palače. Papež je v nagovoru izhajal iz današnje Božje besede, ki »nas popelje v njen dom v Nazaretu, kjer je Marija prejela angelovo oznanilo«. Znotraj teh domačih zidov, je pojasnil papež, »nam evangelij predstavlja podrobnost, ki razkriva lepoto Marijinega srca«.

Milosti polna

Papež Frančišek je opozoril, kako angel Marijo nagovori kot »polno milosti«. Če je tako, je nadaljeval sveti oče, pomeni, da je Marija »izpraznjena zla, je brez greha, Brezmadežna«. Angelov pozdrav jo vznemiri: »Prejemanje velikih pozdravov, časti in pohval lahko včasih izzove prevzetnost in domišljavost,« je pojasnil papež in dodal, da »Jezus ni naklonjen tistim, ki iščejo pozdrave na trgih, laskanje, prepoznavnost«. Marija pa se ne povzdiguje, saj se ji zdi, »da je angelov pozdrav večji od nje«. In ta ponižnost privlači Božji pogled.

Marijina ponižnost privlači Božji pogled.

Osvobojena same sebe

V tem scenariju vidimo »čudovito značilnost« Marijinega srca: »Ničesar ne pripisuje sami sebi,« je pojasnil papež, »kajti v svoji ponižnosti se zaveda, da vse prejema od Boga.« V tem pogledu je torej osvobojena same sebe, popolnoma obrnjena k Bogu in drugim«. In to, tako sveti oče, je resnična ponižnost.

Papež je nato spregovoril še o pomenu angelovega oznanjenja med zidovi njenega doma in ne na glavnem trgu Nazareta: »V tisti mali hiši v Nazaretu je utripalo največje srce, kar jih je kdajkoli imelo katero koli bitje,« je dejal Frančišek in pojasnil, kako je »Bog med revnimi zidovi majhne hiše spremenil zgodovino«; in tudi danes želi z nami storiti velike stvari v našem vsakdanjem življenju: »Tam Božja milost rada deluje, bolj kot v velikih zgodovinskih dogodkih.«

Bog je med revnimi zidovi majhne hiše spremenil zgodovino.

Marija nas ne bo zapustila

Ob koncu današnjega premišljevanja je papež vse zbrane povabil, naj »Marijo prosijo za milost«: da bi nas osvobodila zavajajoče predstave, kako je evangelij ena stvar, življenje pa druga; da bi v nas vnela navdušenje za ideal svetosti, ki ni vprašanje svetnikov in pobožnih svetinjic, temveč pomeni, da vsak dan živimo to, kar se nam zgodi, ponižni in veseli kakor Marija, osvobojeni samih sebe, z očmi, uprtimi v Boga in bližnjega, ki ga srečamo.

»Ne izgubimo poguma,« je sklenil sveti oče, »saj nihče, ki je prosil za njeno pomoč, nikoli ni bil zapuščen!«

FOTO: Vatican Media

Papežev spomin na apostolsko potovanje na Ciper in v Grčijo

Po opoldanski molitvi je papež spregovoril še o svojem nedavnem potovanju na Ciper in v Grčijo, ki se je sklenilo v ponedeljek. Bogu se je zahvalil za »romanje« in obenem izrekel zahvalo tudi vsem, ki so ga v tem času spremljali v molitvi, pa tudi prebivalcem »obeh ljubljenih dežel«, vključno s civilnimi in verskimi oblastmi, »za vso naklonjenost in prijaznost, s katerima so me sprejeli«.

Biser Sredozemlja

Papež je Ciper opisal kot »biser Sredozemlja, biser redke lepote«, ki pa vendarle »nosi rane bodečih žic in bolečino zidu, ki ga razdvaja«. Frančišek se je na Cipru počutil kot družinski član, še posebej med srečanjem s tamkajšnjim pravoslavnim nadškofom Krizostomom II. Po papeževih besedah smo vsi kristjani otroci Kristusove Cerkve, »ki nas spremlja, varuje in nas spodbuja k bratstvu«.

Ne smemo molčati, ne smemo se odvrniti od stiske migrantov, pogledati moramo v oči in obraze vseh trpečih in tako premagati svojo brezbrižnost.

Papež je znova izrazil upanje, da bi Ciper postal »delavnica bratstva«, kjer bi bili dobrodošli vsi, posebej pa ubogi, zavrženi in migranti. Spet je poudaril, kako »ne smemo molčati, ne smemo se odvrniti od stiske migrantov«, temveč moramo pogledati v oči in obraze vseh trpečih in tako premagati svojo brezbrižnost.

Spomin Evrope

Papež se je s hvaležnostjo spomnil tudi »bratskega sprejema« v Grčiji: »V Atenah,« je dejal, »sem občutil, kako sem potopljen v veličino zgodovine, v spomin Evrope: humanizem, demokracijo, modrost, vero.«

Papež je izpostavil še svojo izkušnjo »skrivnosti celote«, ko se je srečal s katoliškimi škofi in predstavniki katoliškega občestva, še posebej med nedeljskim bogoslužjem.

V Atenah sem občutil, kako sem potopljen v veličino zgodovine, v spomin Evrope: humanizem, demokracijo, modrost, vero.

Spomnil pa je tudi na »dar objema« s pravoslavnim nadškofom Aten in vse Grčije, Hieronimom, s katerim sta »izmenjala« obiska med njegovim bivanjem v Atenah. »To najino bratstvo ohranjam v svojem srcu,« je dejal papež in Božji Materi zaupal »številna semena srečanja in upanja, ki jih je Gospod trosil na tem romanju«. Papež je vernike znova prosil za molitve, »da bi ta semena vzklila in zacvetela«.

Vodnika na poti svetosti

Ob sklepu leta sv. Jožefa, ki se zaključuje danes, je papež še spodbudil, naj nas »milost tega dogajanja še naprej spremlja v življenju naših občestev« in naj nas »Devica Marija in sveti Jožef vodite po poti proti svetosti«.