Papež je v nagovoru po opoldanski molitvi pojasnil, da »v teh dramatičnih urah« z globoko zaskrbljenostjo spremlja dogodke na Bližnjem vzhodu in v Iranu. Zbrane vernike je spomnil, da »stabilnost in mir ne izhajata iz medsebojnih groženj ali orožja, ki seje uničenje, trpljenje in smrt, temveč le iz razumnega, pristnega in odgovornega dialoga.«

Cerkveni voditelj v luči »grozeče tragedije nepredstavljivih razsežnosti« nujno poziva vse vpletene strani, »naj izpolnijo svojo moralno odgovornost in ustavijo vrtinec nasilja, preden ta pripelje do nepremostljivega prepada«: »Naj diplomacija znova prevzame svojo vlogo in spodbuja blaginjo ljudstev v hrepenenju po mirnem sobivanju, ki temelji na pravičnosti. Vsi skupaj pa še naprej molimo za mir.«

Preberite tudi: Izrael »preventivno« napadel Iran, ZDA začele obsežno vojaško operacijo

Poziv k dialogu v sporu med Pakistanom in Afganistanom

Papež je spregovoril tudi o »zaskrbljujočih« spopadih med Pakistanom in Afganistanom, o katerih so poročali v zadnjih dneh. »Vse pozivam, naj se vrnejo k dialogu. Molimo skupaj, da bi v vseh svetovnih sporih prevladalo sožitje. Samo mir, Božji dar, lahko zaceli rane med ljudstvi.«

Spor med sosednjima državama se je pred kratkim zaostril: po talibanski ofenzivi je Pakistan napovedal »odprto vojno«. Spor med nekdanjima zaveznikoma se osredinja predvsem na pakistansko obtožbo, da talibani, ki od leta 2021 znova vladajo Kabulu, nudijo zatočišče skrajnežem iz vrst pakistanskih talibanov in drugih upornikov. Vodstvo talibanov to zanika in Pakistan obtožuje, da skriva borce njihovega nasprotnika, Islamske države.

Dimni oblaki nad Teheranom po napadu Izraela in ZDA. FOTO: Vatican Media

Kateheza: Odrešenik spreminja rane zgodovine

V katehezi med molitvijo angelovega češčenja na letošnjo drugo postno nedeljo je papež Leon XIV. premišljeval o skrivnosti spremenjenja in poudaril, kako Kristus Odrešenik spreminja rane zgodovine in razodeva Božji dar odrešenja.

Jezusovo spremenjenje, o katerem govori evangeljski odlomek druge postne nedelje, »napoveduje luč velike noči: dogodek smrti in vstajenja, teme in nove luči, ki jo Kristus izžareva na vsa telesa, bičana z nasiljem, križana z bolečino ali zapuščena v bedi,« je dejal papež Leon. Čeprav so učenci, ki so spremljali Jezusa, videli njegov sijaj, so potrebovali čas, da so razumeli, kar so videli, »čas v tišini, da bi poslušali besedo, čas za spreobrnjenje, da bi uživali v Gospodovi družbi«.

Očetov odgovor na obup ateizma je dar Njegovega Sina, Odrešenika.

Ali vidimo pravi Božji obraz?

Papež je v katehezi spomnil, da so učenci videli Jezusa, Besedo, ki je postala meso, ki stoji med Postavo in preroki v podobi Mojzesa in Elije. »Kakor na dan njegovega krsta v Jordanu,« je dejal papež Leon, »slišimo glas Očeta, ki oznanja: 'Ta je moj ljubljeni Sin,' medtem ko Sveti Duh Jezusa ovija v 'svêtel oblak'.«

Ta izraz »človeškega Božjega sijaja« Petru, Jakobu in Janezu omogoča, da »premišljujejo o ponižni slavi, ki se ne razkazuje kot veličasten dogodek za množice, temveč v slovesni zaupnosti«. Spremenjenje Jezusovega mesa, ki kljub zlu v svetu sije »v Božji slavi«, kaže, da Odrešenik »spreminja rane zgodovine, razsvetljuje naše misli in srca, njegovo razodetje pa je dar odrešenja«. Papež Leon je zbrane vernike vprašal: »Ali nas to pritegne? Ali vidimo pravi Božji obraz s pogledom, polnim čudenja in ljubezni?«

Današnjo katehezo je sklenil z besedami: »Očetov odgovor na obup ateizma je dar Njegovega Sina, Odrešenika; Sveti Duh nas odrešuje osamljenosti agnosticizma tako, da nam ponuja večno občestvo življenja in milosti; in kot odgovor na našo šibko vero nam je oznanjena obljuba prihodnjega vstajenja.«