Leon XIV. torej v letu 2026 nadaljuje svoja romanja po svetu, potem ko je v prvem letu svojega pontifikata konec leta 2025 opravil pomembno potovanje v Turčijo in Libanon, poročajo vatikanski mediji. Poleg zgoraj naštetih ciljev papeža letos pričakujejo tudi v nekaterih italijanskih krajih: med drugim bo obiskal Assisi in Lampeduso.

Romanje Leona XIV. v Afriko bo po trajanju podobno tistemu, ki ga je leta 1985 v Afriko opravil sv. Janez Pavel II., ko je v enajstih dneh obiskal sedem držav.

Deset dni Afrike

Najdaljše letošnje potovanje od 13. do 23. aprila bo Leona XIV. vodilo po stopinjah sv. Avguština v Alžiriji (Alžir in Annaba); nato v Srednjo Afriko, Kamerun (Yaoundé, Bamenda in Douala); Angolo (Luanda, Muxima in Saurimo); in končno v Ekvatorialno Gvinejo (Malabo, Mongomo in Bata).

Potovanje bo kompleksno, obenem pa tudi spomin na svetnika iz Hipona, s katerim je Petrov naslednik tesno povezan. Pomemben bo obisk dveh držav v razvoju, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih, ubogih in tistih, ki skrbijo zanje. Med cilji bo tudi mir: Leon XIV. bo odpotoval na anglofonsko območje severnega Kameruna, kjer že deset let divja državljanska vojna, v katero so vpletene redne oborožene sile in separatisti. Končna postaja je Ekvatorialna Gvineja, edina špansko govoreča država v Afriki. To romanje bo po trajanju podobno tistemu, ki ga je leta 1985 v Afriko opravil sv. Janez Pavel II., ko je v enajstih dneh obiskal sedem držav.

Leon XIV. bo v Barceloni slovesno odprl novi in najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine.

Monako in Španija

Potovanja v tujino v prvi polovici leta 2026 se bodo začela z enodnevnim evropskim potovanjem v Kneževino Monako, ki je predvideno za 28. marec, na predvečer velikega tedna. Leon se je želel pozitivno odzvati na ponavljajoča se povabila monaških oblasti, najprej papežu Frančišku in nato njemu kot Frančiškovemu nasledniku. Kneževina predstavlja evropsko stvarnost, kjer je katolištvo državna religija in kjer dialog med civilnimi ustanovami in Cerkvijo ohranja konkreten pomen, tudi v javni razpravi. Pomenljivo je tudi prizadevanje za mir male kneževine, ki bo prvič v sodobnem času sprejela papeža.

Nazadnje bo Leon XIV. med 6. in 12. junijem obiskal Španijo: prestolnico Madrid in nato Barcelono, kjer bo slovesno odprl novi in najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine, ki je preoblikovala obzorje katalonskega mesta. Obisk bo sovpadel s stoto obletnico smrti vrhunskega arhitekta, ki je »sanjal« o baziliki in začel njeno gradnjo: Antoni Gaudí je bil lansko leto razglašen za častitljivega Božjega služabnika.

Papež bo iz Barcelone odpotoval na Kanarske otoke, kjer bo zaključil potovanje, ki je bilo Frančišku že tako blizu srcu, kot je januarja poudaril madridski kardinal José Cobo Cano. Predvidena sta dva postanka: Tenerife in Gran Canaria.

Papež bo obiskal tudi Kanarske otoke, eno glavnih migracijskih poti iz Afrike v Evropo, kamor vsako leto prispe več deset tisoč ljudi.

Dragocena manjšina in veselo pričevanje vere

Na teh treh potovanjih bo imel rimski škof priložnost srečati najrazličnejše države in razmere, od muslimanske države, kot je Alžirija, kjer so kristjani res maloštevilčna manjšina in seme bratstva, do držav s krščansko večino v osrčju afriške celine, z njihovimi izzivi in veselim pričevanjem vere.

Na kratko bo obiskal drugo najmanjšo državo na svetu za Vatikanom, ki leži na francoski obali, nato pa bo odpotoval v veliko evropsko državo Španijo, katere istovetnost je oblikovala krščanska vera, vendar jo je v sodobnem času močno prizadela sekularizacija. Svoje potovanje bo sklenil na Kanarskih otokih, eni glavnih migracijskih poti iz Afrike v Evropo, kamor vsako leto prispe več deset tisoč ljudi.