Anglikanska državna Cerkev v Veliki Britaniji je obširno pojasnila svoje nestrinjanje s predvideno širitvijo pojma ‘zakonska zveza’ na istospolna partnerstva. “Tak korak bi spremenil temeljno naravo zakona kot zveze med moškim in žensko, ki jo človeške ustanove ohranjajo skozi vso zgodovino”, je zapisano v trinajststranskem dokumentu, objavljenem minuli torek. Družba od zakonske zveze pričakuje določene koristi; mednje za mnoge sodi tudi možnost, da par rodi svoje potomstvo.

Cerkev je opozorila na vladno podporo različnim zakonskim pobudam, ki želijo odpraviti diskriminacijo istospolnih parov in zanje doseči priznanje več pravic. Sprememba bistva zakonske zveze pa po mnenju anglikanske Cerkve ne bi prinesla izboljšav na zakonskem področju, saj so parom vse pravice zagotovljene že s potrjenim partnerstvom. Uveljavljen temeljni izraz ‘zakonska zveza’ iz očitno ideoloških razlogov opremiti z dodatnimi pomeni pa je po mnenju cerkvenih predstavnikov ‘skrajno nespametno’.

Anglikanska Cerkev je izrazila kritiko britanski vladi, da je v svojem stališču k zakonski pobudi napačno predstavila razliko med ‘civilnim’ in ‘cerkvenim’ zakonom. S tem so zamenjali obred sklepanja zakona in ustanovo zakonske zveze. Če bi spremenili državno definicijo zakonske zveze, se to ne bi dotikalo tistih zakonov, ki so sklenjeni v verskih skupnostih, zatrjuje Cerkev.

Cerkveni dokument spominja tudi na vlogo anglikanske Cerkve v državnih družinskih zadevah. Vsako četrto poroko danes sklene anglikanski duhovnik. V Angliji ima vsak državljan pravico, da ne glede na svojo versko pripadnost zakonsko zvezo sklene v anglikanski Cerkvi.

V zgodovini je imela pravico do sklepanja zakonskih zvez le anglikanska Cerkev. ‘Poročni zakon’ iz leta 1753 je jude in kvekerje iz the dejavnosti izvzel. Leta 1836 so to pravico priznali še ‘nekonformistom’ in katoličanom; zakonsko zvezo pa je sklenil tudi državni uradnik.