Z navedkom o krščanskem križu kot ‘verskem okrasju’ je anglikanski primas v Veliki Britaniji, nadškof Rowan Williams iz Canterburyja, poskrbel za precejšnje razburjenje v svoji Cerkvi. Vzrok za notranji nesporazum je nameravana tožba štirih kristjanov pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strassbourgu zaradi verskega razlikovanja. Dve izmed tožnikov sta izgubili svoji delovni mesti kot medicinska sestra v bolnišnici oz. kot stevardesa pri letalski družbi British Airways, ker sta si ‘drznili’ v delovnem času okoli vratu nositi verižico s križcem.

Britanski mediji so minuli ponedeljek navajali besede iz mašnega nagovora nadškofa Williamsa v Rimu. Primas anglikanske Cerkve je tam dejal, da nošenje križa številnim ljudem pomeni zgolj ‘verski okras’, ne pa temeljni izraz njihovega krščanstva. Križu je odvzet njegov osnovni pomen, kar je del nagnjenj, da religijo razumemo v ‘lažji, v naprej pripravljeni obliki’, vendar brez ustrezne globine.

V enem izmed blogov britanskega časnika ‘The Daily Telegraph’ je ugledni anglikanski duhovnik Peter Mullen izrazil kritiko, da primas s takšno argumentacijo podpira sekularizacijske moči. “Na kateri strani je?” se sprašuje Mullen. Anglikanska Cerkev je očitno ‘povsem prežeta z miselnostjo svojih nasprotnikov’.

V izjavi britanske vlade glede razsodbe sodišča proti zgoraj omenjenim kristjanom naj bi po navedbah časnika ‘The Sunday Telegraph’ pisalo, da ‘vidno nošen križ ne izraža pripadnosti veri v smislu zaščite devetega člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. V nobenem izmed navedenih primerov nošenje križa ni izražalo ‘javnega izpovedovanja krščanske vere’ in še manj ‘zahtevo po verovanju’.

Ostali anglikanski dostojanstveniki so odločitev sodišča in argumentacijo vlade ostro kritizirali. Williamsov domnevni naslednik na položaju primasa, nadškof John Sentamu iz Yorka, je za medijsko hišo BBC izjavil, da se vlada vmešava v stvari, v katere se ne bi smela.

Williamsov predhodnik, lord Carey, pa je pojasnil, da argumentacija vlade temelji na ‘povsem neustreznem vrednotenju teologije in pobožnosti’, za kar v nobenem primeru nima nikakršne pristojnosti. Prava ironija je namreč v tem, da križ izgublja svoj pomen znamenja vernosti, če mu na tem področju težo priznava vlada.