Zapri
Iskanje

Anina pot po okolici Dobrne

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 28. 11. 2008 / 11:16
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 09.04.2021 / 13:15
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Anina pot po okolici Dobrne



V naših krajih je toliko cerkva sv. Miklavža, da bi lahko na njegov god vsako leto obiskali drugo, pa si do konca življenja ne bi ogledali vseh. Ena izmed najbolj slikovitih Miklavžu posvečenih cerkva stoji v vasi Vrba na gričevnatem severnem obrobju Celjske kotline. Mimo nje pelje krožna Anina pot, ki se začne in konča na Dobrni, vmes pa v dveh urah in pol obišče številne zanimivosti v okolici tega zdraviliškega kraja. Izlet po Anini poti je privlačen tudi zato, ker si lahko po prijetnem sprehodu privoščimo še kopanje v Termah Dobrna.

Dobrna je bila že v 15. stoletju znana po toplicah. Tudi danes kraj diha s turizmom. Ulice in stavbe so lepo urejene, na več krajih so informativne table, planinski kažipoti nas vabijo na Paški Kozjak, na Brdce ter na Lanšperk in Goro. Anina pot, ki je izčrpno predstavljena na zloženki, ki jo je leta 2003 izdala občina Dobrna (dobimo jo v občinski stavbi in verjetno še kje), krene iz središča Dobrne proti severovzhodu. Cesta, po kateri hodimo, se kmalu privije k potoku Dobrnica, v katerem kljub mrazu lenobno plavata raci. Čeprav nas z vasi Vrba vabi slikovita cerkev sv. Miklavža, ostajamo v dolini, nad katero valovijo travnata pobočja.

Manj kot pol ure po odhodu iz Dobrne prispemo do graščine Gutenek. Ta je zelo preprosta, vendar ima zanimivo okrašeno pročelje. Zgradili so jo v 17. stoletju, sredi 19. stoletja pa jo je kupil grof Franz Anton pl. Kolovrat Liebsteinski in jo preuredil v pivovarno. Za njo postane dolina ožja, pobočja vse tesneje oklepajo cesto in potok. Pred mostom zavijemo v gozd, kjer je dal nekdanji lastnik graščine Gutenek v mogočno skalnato steno izklesati ledenico. V približno dvajset metrov dolgi in skoraj pet metrov visoki jami so nekoč hranili pivo in led, danes pa je prazna. V hladnem poznojesenskem dopoldnevu je v njej precej topeleje kot na prostem, a tudi tam se v naslednjih minutah ne bomo več pritoževali nad mrazom.



Pot se požene navkreber ob ozki hudourniški grapi. Čeprav so nam pri vzponu v oporo lesene stopnice in ograja, malce previdnosti ne škodi, v snegu in ledu pa se je temu odseku kljub vsemu bolje izogniti. Skalnata struga, v kateri sredi novembra skoraj ni bilo vode, se kmalu približa označeni poti. Ta še krajši čas vztraja ob potoku, nato se obrne navkreber in povzpne do pašnika pod kmetijo Marošek. Svet se nenadoma odpre. Po prijetnem klepetu z gospodarjem se pridružimo asfaltni cesti, s katere pa že čez nekaj trenutkov zavijemo proti kmetiji Šumej. Pred več kot tristo let staro hišo s črno kuhinjo (po njeni lastnici je Anina pot dobila ime) poiščemo gozdno pot in se okrog hriba Grušovec spustimo v Zavrh nad Dobrno.

Pri prvih hišah znova prispemo do ceste, ki nas kmalu pripelje na sleme. Tam zavijemo v levo ter se mimo Flisovega križa in odcepa proti Dobrni spustimo v dolino. Na levi vidimo v pobočju star kozolec in čebeljnak, malce naprej stoji ob cesti zanimivo oblikovana Švabova kapela. Za njo prestopimo na makadamsko cesto proti farmi nojev. Mogočne ptice dvigajo gole vratove in si nas nezaupljivo ogledujejo, mi pa hitimo naprej čez travnik proti lepo urejeni cerkvi sv. Miklavža. Ta je v pisnih virih prvič omenjena leta 1567, vendar je verjetno precej starejša. V njeno južno steno je na zunanji strani vzidan nagrobni relief rimskemu vojščaku Avreliju Viktorju iz tretjega stoletja.

Nad cerkvijo se povzpnemo na kolovoz, s katerega je lep razgled na okoliško pokrajino. Po valovitih pobočjih so raztresene domačije, njive in sadovnjaki, vmes so stkane vijugaste ceste. V ozadju se dvigajo številne gozdnate vzpetine, tam daleč na zahodu vidimo celo zasnežene vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Pred nami je le še zadnji odsek poti. Ta zavije okrog hriba, se izvije iz objema drevja in povzpne do lovske preže. Tam se obrne v desno in spusti na Dobrno, ki je v zgodnjepopoldanskem soncu še lepša kot v mrzlem jutru.

Nedeljska maša
V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja na Dobrni je maša vsako nedeljo ob 7. in 10. uri.

OSNOVNI PODATKI

Izhodišče: Dobrna
Višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko na poti: približno 230 metrov
Dolžina hoje: 2.30 ure.
Kratek opis poti: Iz središča Dobrne krenemo po cesti do graščine Gutenek. Za njo zavijemo v gozd, si ogledamo jamo Ledenica in se ob strmi hudourniški strugi povzpnemo do kmetije Marošek. Pod njo prestopimo na gozdno pot, ki nas okrog hriba Grušovec pripelje v vas Zavrh nad Dobrno. Znova smo na cesti, po kateri se vzpnemo na sleme, zavijemo v levo in se mimo odcepa proti Dobrni spustimo v dolino. Za Švabovo kapelo nas makadamska cesta pripelje do farme nojev, od koder v nekaj minutah prispemo do cerkve sv. Miklavža. Nadaljujemo navkreber do samotne domačije, kjer se pot prevesi navzdol in vrne na Dobrno. Anina pot je dobro označena s kažipoti, v prvem delu nas spremljajo tudi planinske markacije. V kopnem je hoja zelo prijetna, v snegu ali ledu pa se je vzponu ob hudourniški strugi nad jamo Ledenica bolje izogniti.

Zemljevid: Celjska kotlina, 1 : 50.000

Dodatne informacije: zloženka Anina pot, ki jo je leta 2003 izdala občina Dobrna.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh