Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Anketa GZS: Bikovska rast cen energentov hromi gospodarstvo

Za vas piše:
M. M.
Objava: 21. 01. 2022 / 11:52
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 21.01.2022 / 12:01
Ustavi predvajanje Nalaganje
Anketa GZS: Bikovska rast cen energentov hromi gospodarstvo
Na anketo je odgovorilo 148 podjetij. Glede na njihovo skupno porabo energije v GZS ocenjujejo, da gre za reprezentativni vzorec. Fotografija je simbolična. FOTO: Pexels

Anketa GZS: Bikovska rast cen energentov hromi gospodarstvo

12 odstotkov podjetij kot ukrep za obvladovanje povišanih strokov energentov navaja zaustavitev proizvodnje. Skoraj polovica podjetij opozarja, da je njihov dolgoročni obstoj ogrožen. To je pokazala anketa, ki jo je izvedla Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) med gospodarskimi subjekti.

Stroški za energijo so v letu 2021 glede na 2020 podjetjem porasli za blizu 18 odstotkov. Ocenjeni stroški za energijo v letu 2022 pa naj bi za skoraj 128 odstotkov presegli stroške energije v letu 2021, navajajo v GZS.

Porast stroškov energentov tudi do 300 %?

Med anketiranimi podjetji je bilo 30 % takšnih, ki so že v letu 2021 beležili več kot 10 % porast stroškov energentov glede na leto prej. Več kot 35 % pa jih ocenjuje, da bo porast stroškov presegala 300 % glede na stroške v letu 2021. »Predvidevamo lahko, da gre za podjetja, ki so imela v letu 2021 energijo še zakupljeno po nizkih cenah, v letu 2022 pa vstopajo brez pogodbe oziroma s pogodbo z aktualnimi cenami energije.« Podatkih iz ankete GSZ kažejo, da ima zgolj 43,5 % podjetij, ki so odgovorila na anketo, za letos v celoti opravljen zakup elektrike, 21 % pa tudi plina. 10 % podjetij za leto 2022 nima zakupljene nič električne energije, kar 51 % pa niti nobene enote zemeljskega plina.

Več kot 35 % podjetij ocenjuje, da bo porast stroškov energentov presegala 300 % glede na stroške v letu 2021.

Prenos stroška energije v ceno končnega izdelka

»Kot najpogostejši ukrep za obvladovanje povišanih stroškov energentov podjetja navajajo prenos stroškov energije v cene končnih izdelkov (88 %), sledi omejevanje proizvodnje (39 %) in zmanjševanje števila zaposlenih (27 %). Kot skrajna ukrepa navajajo tudi zaustavitev proizvodnje (12 %) ali selitev proizvodnje v tujino (8 %),« so v izjavi za javnost zapisali na GZS. Podjetja, ki so sodelovala v anketi, so najpogosteje navedla, da bo bikovska rast cen energentov vplivala »na znižanje dobička (80 %), znižanje konkurenčnosti njihovih izdelkov (75 %), nujen dvig cen njihovih končnih izdelkov (72 %), skoraj polovica (47 %) pa tudi, da je ogrožen dolgoročen obstoj podjetja.«

Vesna Nahtigal: »Situacija je zelo resna«

»Smo v izrednih razmerah, saj gre za nenormalno povečanje cen energentov. Situacija je zelo resna in lahko v nadaljevanju leta 2022 večino težav šele pričakujemo,« opozarja izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodaja, da imajo »številna podjetja dolgoročno razdelano strategijo zakupa energentov, pa jih je kljub temu ekstremna rast cen energije, ki ne temeljijo na ekonomskih razlogih, presenetila.« Dodala je, da je potreben poseg v cene energentov, vsaj kratkoročno in začasno oziroma nepovratna finančna pomoč podjetjem v težavah, in to takoj. »Prvi korak, ki se lahko izvede takoj, pa bi bila zamrznitev dviga omrežnine, ki se je povišala s 1. januarjem 2022.«

Situacija je zelo resna in lahko v nadaljevanju leta 2022 večino težav šele pričakujemo. (Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS)

Ali je draga energija strategija prehoda na zeleno?

»Predstavniki energetsko intenzivnih dejavnosti se sprašujejo, če je draga energija strategija prehoda na zeleno, kajti v tem primeru imajo te dejavnosti slabo ali celo ničelno prihodnost. Nujna je analiza, ukrepi, seznanitev gospodarstva z usmeritvami države, za kar je odgovorna vlada,« je še povedala izvršna direktorica GZS.

Nalaganje
Nazaj na vrh