Zapri
Iskanje

Ključni izzivi v naslednjem letu kadri in cene energentov

Za vas piše:
M. M.
Objava: 16. 11. 2021 / 07:08
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 16.11.2021 / 07:19
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Ključni izzivi v naslednjem letu kadri in cene energentov

Ključni izzivi v naslednjem letu kadri in cene energentov
FOTO: Pexels
Po oceni predsednika GZS Tiborja Šimonke bodo glavni poslovni izzivi v letu 2022: »Pomanjkanje zaposlenih, pritisk na rast plač zaradi nizke brezposelnosti, v zadnjem obdobju pa dvig cen energentov in drugih surovin sodijo med ključne izzive, s katerimi se poleg posledic covida-19 sooča slovensko gospodarstvo,« je na posvetu o poslovnih izzivih dejal Šimonka.

Kot je izpostavil predsednik GZS Tibor Šimonka, gospodarska rast, ki je prisotna v Evropi in pri nas, pred nas postavlja številne izzive. Rekordno nizka brezposelnost vodi do slabše motiviranosti zaposlenih za delo, zato je težko pridobiti nove zaposlene po konkurenčnih pogojih, opozarjajo v GZS.

Vsaka nova generacija mladih je manjša

Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je opozoril, da se gospodarstvo v številnih sektorjih, med drugim v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih, sooča z največjim pomanjkanjem zaposlenih po letu 2008. Anketna brezposelnost je pod 4 %, število delovno aktivnih pa je preseglo 900 tisoč oseb. Pri tem se število tujih državljanov v strukturi delovne sile počasi povečuje, ker je vsaka nova generacija mladih, ki se vključujejo na trg dela, manjša.

FOTO: Spletna stran GZS

Pritisk na plače v zasebnem sektorju

Glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc je ob tem dejal: »Razpoložljive brezposelne osebe v Sloveniji trgu dela ne morejo ponuditi več veliko potenciala in to ustvarja visoke plačne pritiske v zasebnem sektorju (plače v javnem sektorju, inflacija), kar bo sčasoma zniževalo izvozno konkurenčnost Slovenije.« Ob tem je dodal, da je po višini minimalne plače Slovenija med 21 državami EU, ki minimalno plačo na nacionalni osnovi poznajo, na 8. mestu. Po kupni moči minimalne plače pa je ta po aktualni višini na 7. mestu. »Glede na našo gospodarsko razvitost je minimalna plača pri aktualni višini torej nadpovprečna visoka.« Kot posebno težavo je izpostavil, da se zaradi dviga minimalne plače hitreje kot druge povečujejo plače nižje izobraženih kadrov.

Razpoložljive brezposelne osebe v Sloveniji trgu dela ne morejo ponuditi več veliko potenciala. (Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS)

 Prilagoditev slabšim demografskim razmeram

Dr. Janez Malačič je poudaril, da se bosta gospodarstvo in trg dela morala v Sloveniji prilagoditi poslabšanim demografskim razmeram in dodal, da nimamo resne in učinkovite prebivalstvene politike. Strinjal se je, da bo težave vsaj deloma blažila imigracija, vendar bo morala Slovenija po njegovih besedah pritegniti bistveno bolj izobražene migrante.

Ogroženih je 5000 delovnih mest

Izvršna direktorica na GZS Vesna Nahtigal je na posvetu opozorila na bikovsko rast cen energentov v luči stroškov, ki jih ti predstavljajo za industrijo, zlasti za energetsko intenzivne dejavnosti, ki predstavljajo šestino celotnih predelovalnih dejavnosti. »V kolikor bodo cene električne energije in plina ostale tako visoko kot kažejo cene za 1. četrtletje 2022, bodo podjetja zmanjšala svojo proizvodnjo, kar bo imelo negativen vpliv na aktivnosti v slovenski industriji in tudi v podpornih storitvah. Ocenjujemo, da je ogroženih okoli 5000 delovnih mest v energetsko intenzivnih dejavnostih in posredno še okoli 2500 delovnih mest v drugih dejavnostih, ki so del domače verige vrednosti.«

Ocenjujemo, da je ogroženih okoli 5000 delovnih mest v energetsko intenzivnih dejavnostih. (Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS)

Umiritve cen še ne bo

Direktor strateškega inoviranja v GEN-I dr. Dejan Paravan pa je predstavil problematiko dviga cen energentov z vidika ponudnikov energentov, pri čemer se je osredotočil na cene plina in električne energije. Umiritve pri cenah energentov ne pričakuje pred poletjem oziroma celo koncem leta 2022. Po njegovi oceni bo za gospodarstvo še zlasti zahteven prvi kvartal leta 2022, pozneje pa pričakuje upad cen, vendar ta ne bo upadel na predkrizno raven.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem, ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi naše dnevne novice o družbi in Cerkvi bile še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej, za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh