Kot je izpostavil predsednik GZS Tibor Šimonka, gospodarska rast, ki je prisotna v Evropi in pri nas, pred nas postavlja številne izzive. Rekordno nizka brezposelnost vodi do slabše motiviranosti zaposlenih za delo, zato je težko pridobiti nove zaposlene po konkurenčnih pogojih, opozarjajo v GZS.

Vsaka nova generacija mladih je manjša

Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je opozoril, da se gospodarstvo v številnih sektorjih, med drugim v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih, sooča z največjim pomanjkanjem zaposlenih po letu 2008. Anketna brezposelnost je pod 4 %, število delovno aktivnih pa je preseglo 900 tisoč oseb. Pri tem se število tujih državljanov v strukturi delovne sile počasi povečuje, ker je vsaka nova generacija mladih, ki se vključujejo na trg dela, manjša.

FOTO: Spletna stran GZS

Pritisk na plače v zasebnem sektorju

Glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc je ob tem dejal: »Razpoložljive brezposelne osebe v Sloveniji trgu dela ne morejo ponuditi več veliko potenciala in to ustvarja visoke plačne pritiske v zasebnem sektorju (plače v javnem sektorju, inflacija), kar bo sčasoma zniževalo izvozno konkurenčnost Slovenije.« Ob tem je dodal, da je po višini minimalne plače Slovenija med 21 državami EU, ki minimalno plačo na nacionalni osnovi poznajo, na 8. mestu. Po kupni moči minimalne plače pa je ta po aktualni višini na 7. mestu. »Glede na našo gospodarsko razvitost je minimalna plača pri aktualni višini torej nadpovprečna visoka.« Kot posebno težavo je izpostavil, da se zaradi dviga minimalne plače hitreje kot druge povečujejo plače nižje izobraženih kadrov.

Razpoložljive brezposelne osebe v Sloveniji trgu dela ne morejo ponuditi več veliko potenciala. (Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS)

 Prilagoditev slabšim demografskim razmeram

Dr. Janez Malačič je poudaril, da se bosta gospodarstvo in trg dela morala v Sloveniji prilagoditi poslabšanim demografskim razmeram in dodal, da nimamo resne in učinkovite prebivalstvene politike. Strinjal se je, da bo težave vsaj deloma blažila imigracija, vendar bo morala Slovenija po njegovih besedah pritegniti bistveno bolj izobražene migrante.

Ogroženih je 5000 delovnih mest

Izvršna direktorica na GZS Vesna Nahtigal je na posvetu opozorila na bikovsko rast cen energentov v luči stroškov, ki jih ti predstavljajo za industrijo, zlasti za energetsko intenzivne dejavnosti, ki predstavljajo šestino celotnih predelovalnih dejavnosti. »V kolikor bodo cene električne energije in plina ostale tako visoko kot kažejo cene za 1. četrtletje 2022, bodo podjetja zmanjšala svojo proizvodnjo, kar bo imelo negativen vpliv na aktivnosti v slovenski industriji in tudi v podpornih storitvah. Ocenjujemo, da je ogroženih okoli 5000 delovnih mest v energetsko intenzivnih dejavnostih in posredno še okoli 2500 delovnih mest v drugih dejavnostih, ki so del domače verige vrednosti.«

Ocenjujemo, da je ogroženih okoli 5000 delovnih mest v energetsko intenzivnih dejavnostih. (Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS)

Umiritve cen še ne bo

Direktor strateškega inoviranja v GEN-I dr. Dejan Paravan pa je predstavil problematiko dviga cen energentov z vidika ponudnikov energentov, pri čemer se je osredotočil na cene plina in električne energije. Umiritve pri cenah energentov ne pričakuje pred poletjem oziroma celo koncem leta 2022. Po njegovi oceni bo za gospodarstvo še zlasti zahteven prvi kvartal leta 2022, pozneje pa pričakuje upad cen, vendar ta ne bo upadel na predkrizno raven.