O mladosti in izvoru sv. Modesta ni zgodovinskih poročil. Znano je, da se je rodil v 8. stoletju na Irskem ter imel odlično vzgojo in izobrazbo. Tudi legenda se omejuje le na razlago njegovega prikupnega značaja (latinska beseda modestus pomeni skromen!) in prisrčne verske vneme. Ta pripoveduje, da je prosil za sprejem v samostan nekje na Zahodu. Sprejeli so ga, ker ga je priporočalo lepo vedenje, bister razum in hrepenenje po krščanski popolnosti. Pridobil pa si je kasneje naslov »apostola Korošcev«, ki so bili tedaj še vsi Slovenci.

Karantanija je prejela vero najprej iz Ogleja. Po preseljevanju narodov pa je bilo krščanstvo malo manj kot popolnoma uničeno v tej deželi, ki so jo posedli poganski Slovenci. K njim so pa prišli novi oznanjevalci evangelija iz Salzburga. Borut, koroški knez, je poklical na pomoč zoper Obre Bavarce. Ti so res prišli, premagali Obre, pa tudi Slovence podvrgli svoji oblasti. Knez je moral privoliti, da sta sin Gorazd in nečak Hotimir odšla za talca na Bavarsko, kjer so ju vzgojili v krščanski veri.

Po Borutovi smrti je zavladal Gorazd (749–751), za njim pa Hotimir (751–769). Ta je dal sezidati v Karantaniji prve tri cerkve: pri Gospe Sveti, Sv. Peter v Lesu pri Spittalu in »ad Undrimas« (Ingering blizu Judenburga). Toda med narodom je manjkalo božjih služabnikov. Zato je prosil knez škofa Virgilija, naj bi prišel oznanjat božjo besedo na Koroško in vse uravnal, kar bi bilo za razširjanje evangelija potrebno. Škof sam ni mogel priti, zato je poslal škofa Modesta in ta je cerkve posvetil. Z njim so prišli okoli leta 755 še štirje mašniki in diakon. Naselili so se pri Gospe Sveti blizu Krnskega gradu, kjer je vojvoda Hotimir imel svojo prestolnico. Po Modestovem pridiganju in Hotimirovem prizadevanju se je veliko plemenitašev in preprostih ljudi odpovedalo malikovanju in prejelo sv. krst. S Hotimirjevo podporo se je Modest lotil zidave nove cerkve, posvečene Mariji, predhodnice sedanje, ki ji Slovenci pravimo Gospa Sveta, v njej je pokopan. Umrl je 3. decembra 772 pri Gospe Sveti na Koroškem.

Upodabljajo ga v škofovskih oblačilih, večinoma z modelom cerkve, ki opozarja na graditev cerkve Gospe Svete, ali s knezom Hotimirjem. Je zavetnik Koroške, študentskega doma Korotan na Dunaju in tudi Slovencev. Goduje 31. marca.

Več o zgodovini Karantanije, ki jo je zaznamoval tudi škof Modest, si preberite v članku Gosposvetsko polje – zibelka naše preteklosti.

Na fotografiji: mozaik p. Marka Ivana Rupnika v cerkvi sv. Modesta v Kranju, foto: Marjan Smerke