S kakšnimi občutki ste vstopili v konklave?

Precej v miru. Na predkonklavu smo veliko poslušali drug drugega in se spoznavali. Pomagalo mi je to, da razumem italijansko. Veliko smo se družili štirje argentinski kardinali, dobro se razumemo, pa še drugi kardinali iz Južne Amerike, nekateri Španci. Najprej smo se spoznali v tem krogu. Na predkonklavu so mnogi omenjali papeža Frančiška in njegovo vodenje Cerkve, kardinali iz Azije, Oceanije, Afrike, Evropejci, Južne Amerike ... so govorili o njem. O kardinalu Prevostu, ki je bil izvoljen za papeža, pa še ni bilo besede.

Zakaj so nekateri kardinali, ki niso bili posebej naklonjeni Frančišku, kardinala Prevosta vendarle podprli?

Mislim, da ga niso vsi. Nekateri ga niso. Nekateri so menili, da v nekaterih vidikih ni dobro delal, da glede etičnih in moralnih problemov ni dovolj jasno nastopil. Tisti, ki niso bili s Frančiškom, so bolj gledali na to. Sam mislim, da je Frančišek dobro razločil, kaj je etično in moralno prav, bil pa je človekoljuben, zanj je bil pomemben način, kako pristopamo k ljudem, se pogovarjamo z njimi, da jih ne želimo kaznovati ali obsojati.

Česa želite papežu Leonu XIV.?

Da bi bil dober pastir. Tudi sam si želi biti blizu ljudem, trpečim, prizadetim … Da bi bil mir njegova skrb. O tem je že govoril doslej, tudi danes, ob nedeljski molitvi Regina Coeli. Da bi nas spodbujal k evangelizaciji. Predvsem pa, da bi bil dober pastir. Videti je, da je sposoben, da je duhoven, pa tudi preprost …

Celoten pogovor s kardinalom Bokaličem boste lahko prebrali v novi številki tiskane Družine.