Med izkopavanji v mestni četrti Silwan v bližini t.i. Davidovega mesta so pod podrtimi zidovi naleteli na ostanke razbite keramike, oljenk, vrčev za shranjevanje in kuhinjskega posodja. Ti so ležali pod več stoletij starimi plastmi, nikjer pa ni zaznati kakršnih koli sledov ognja, s katerimi bi lahko pojasnili konec uporabe naštetih predmetov.

Raziskovalca Joe Uziel in Ortal Chalaf sta po navedbah avstrijskega Kathpressa za izraelske medije pojasnila, da je sesutje zidov povzročil potres, ki ga dokazujejo tudi druga izkopavanja v Jeruzalemu, v različnih predelih Izraela in vrtanja v dno Mrtvega morja. Kot dokaz navajata, da plast materiala, ki je uničila najdene predmete, ne vsebuje sledi pepela, kar bi bilo značilno za stavbe, ki so bile uničene v požaru.

Potres dokazujejo tudi druga izkopavanja v Jeruzalemu.

»Dokazov za ogenj ni, videti pa je uničenje,« je za izraelski časnik Haaretz pojasnil Uziel. Raziskovano območje je bilo po navedbah znanstvenikov po obdobju prvega templja od petega stoletja pred Kristusom dalje zapuščeno in pozneje ni bilo več uporabljeno.

Potres je omenjen v prvem poglavju knjige svetopisemskega preroka Amosa. Ta v začetku zapiše, da kot prerok poroča »v dneh Uzíja, Judovega kralja, in v dneh Jerobeáma, Joáševega sina, Izraelovega kralja, dve leti pred potresom«. Jerobeam II. je na severu Izraela vladal v letih med 786 in 746 pred Kristusom. Amos, »ki je bil med živinorejci iz Tekóe«, prihajal pa je z juga dežele, je na severu svaril pred nespoštovanjem Božjih zapovedi in družbenimi krivicami s strani Asircev, ki so sever osvojili leta 722.