Zapri
Iskanje

Novo mesto: arheologi naleteli na temelje srednjeveških mestnih vrat

Za vas piše:
M. M. Š.
Objava: 11. 08. 2021 / 09:43
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 11.08.2021 / 09:47
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Novo mesto: arheologi naleteli na temelje srednjeveških mestnih vrat

Novo mesto: arheologi naleteli na temelje srednjeveških mestnih vrat
Novo mesto FOTO: Jože Potrpin
Arheološka ekipa, ki ob prenovi novomeške Rozmanove ulice raziskuje mestne naselbinske plasti, je na območju nekdanjih mestnih Gorenjih ali Ljubljanskih vrat naletela na temelje srednjeveškega mestnega obzidja iz predvidoma 14. stoletja.

Kot poroča STA, bodo arheologi približno meter visoke ohranjene temelje mestnega obzidja po dokumentiranju zasuli. Po navedbah pristojnih so ob vznožju rekonstruiranega spodnjega dela stolpa nekdanjih novomeških mestnih vrat odkrili ostanke obrambnega jarka in zidane strukture, za katero predvidevajo, da so ostanki srednjeveškega obzidja.

V omenjenem jarku so našli večjo količino novoveških drobnih keramičnih najdb, s pomočjo katerih bodo skušali ugotoviti, kdaj so Novomeščani jarek zasuli.

Najnovejša najdba potrjuje domneve starejših zgodovinarjev in arheologov.

Najnovejša najdba potrjuje domneve starejših zgodovinarjev in arheologov in je obenem prva dejanska potrditev poteka mestnega obzidja na tem mestu in omenjenih srednjeveških mestnih vrat. To območje je bilo v preteklih stoletjih velikokrat prekopano, za ostanke mestnega zidovja pa predvidevajo, da so jih zgradili kmalu po letu 1365 oziroma po ustanovitvi srednjeveškega Novega mesta.

Iz zgodovine Novega mesta je znano, da so meščani obzidje začeli graditi kmalu po njegovi ustanovitvi, vsekakor pa ga je mesto v 15. stoletju že imelo. Novomeško mestno obzidje je svoj pomen začelo izgubljati kmalu po ustanovitvi sosednjega hrvaškega mesta Karlovec konec 16. stoletja, ki je po reorganizaciji habsburške obrambe na tem območju prevzelo vlogo prvega branika pred Turki. Kot celota je obstalo do konca 18. stoletja, ko je cesar Jožef II. ukazal mestna obzidja odstraniti oziroma prodati, kamen iz obzidja pa so meščani uporabljali pri zidavi mestnih hiš.

Po odstranitvi obzidja so meščani kamen uporabljali pri zidavi mestnih hiš.

Obzidje je bilo preprosto. Močneje zidano je bilo na severni strani, kjer mesto ni bilo naravno zavarovano z reko. Vzdolž zidu je bilo, kakor so poleg nekaterih starih upodobitev pokazale tudi arheološke raziskave, zgrajenih več obrambnih stolpov, od katerih so se vidno ohranili štirje.

Srednjeveški Novomeščani so v svoje mesto ob Krki vstopali in ga zapuščali na glavnih Gorenjih ali Ljubljanskih vratih ter na Dolenjih ali Karlovških vratih ob izteku osrednjega mestnega trga oz. sodobnega Glavnega trga.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh