Gre za edini doslej znani arhitekturni objekt, ki ga je mogoče z gotovostjo pripisati omenjenemu rimskemu arhitektu, čigar delo je ključno zaznamovalo zahodno arhitekturo. »Po stoletjih čakanja in proučevanja je tisto, kar se je tako dolgo prenašalo le s pisano besedo, postalo konkretna, oprijemljiva in deljiva resničnost,« je povedal župan Fana Luca Serfilippi na novinarski konferenci v medijski knjižnici Montanari v Fanu.

Vitruvijeva bazilika iz pisnih virov v arheološko resničnost

Baziliko je zasnoval in uresničil rimski arhitekt Mark Vitruvij Polion in predstavlja edini arhitekturni objekt, ki ga je avtor pozneje sam izrecno omenil v svojem delu De Architectura. Do danes znana le iz pisnih virov je zdaj prvič dobila tudi materialno potrditev: med arheološkimi izkopavanji v središču Fana, ob prenovi trga Piazza Andrea Costa, ko so raziskovalci odkrili ostanke stavbe z značilnim pravokotnim tlorisom in stebriščem, ki se natančno ujema z antičnim opisom, poroča Il Sole 24 Ore.

Stavbo je obdajal niz stebrov – osem na daljših in štiri na krajših stranicah –, dokončno potrditev pa je prinesla najdba petega vogalnega stebra, ki se je ujemal z Vitruvijem opisom. Stebri s premerom približno 147–150 cm in višino okoli 15 metrov so bili povezani z nosilnimi pilastri, ki so podpirali nadstropno konstrukcijo.

Mark Vitruvij Polio je bil rimski pisec, arhitekt, gradbeni in vojaški inženir. FOTO: Italijansko ministrstvo za kulturo (MiC)

Odkritje je del dolgoletnega raziskovalnega procesa: že leta 2022 so v bližnji ulici Via Vitruvio naleteli na masivne zidove in dragocena marmorna tla, ki so nakazovali prisotnost pomembnih javnih stavb. Arheološke raziskave se bodo nadaljevale na gradbišču.

Italijanski minister: zgodovina arheologije se deli na pred in po odkritju

Italijanski minister za kulturo je na konferenci poudaril izjemen pomen odkritja, ki presega arheološke okvire in sega v samo jedro identitete države. Po njegovih besedah se z današnjim dnem raziskovalna zgodovina deli na čas pred in po odkritju Vitruvijeve bazilike, saj gre za prelomni trenutek, ki bo trajno zaznamoval znanstveno in kulturno razumevanje antike. »Znanstvena vrednost je absolutne velikosti; odkriti elementi nazorno dokazujejo, da je Fano bil in je srce najstarejše arhitekturne modrosti zahodne civilizacije, od antike do danes.«

Novo poglavje v zgodovini mesta in dežele Marke

Predsednik dežele Marke Francesco Acquaroli je ob predstavitvi izpostavil, da odkritje bistveno spreminja razumevanje kulturne dediščine tega območja. Po njegovih besedah gre za sad dolgoletnega raziskovalnega dela in premišljenih odločitev, ki zdaj prinašajo izjemne rezultate.

»Odkritje močno bogati dediščino, ki smo jo že poznali, in od danes živi v drugačni luči. V nekem smislu tudi na novo piše del zgodovine Fana,« je dejal Acquaroli ter poudaril pomen sodelovanja z državo in ministrstvom pri nadaljnjem raziskovanju in predstavljanju najdišča javnosti.

Na odkritje bazilike so čakali več kot 2000 let. FOTO: Italijansko ministrstvo za kulturo (MiC)

Odkritje bazilike kot izhodišče za nadaljnje raziskave

Kot je na spletni strani zapisalo italijansko ministrstvo za kulturo, je poseben pomen odkritja izpostavil tudi Andrea Pessina, vodja nadzorništva za arheologijo, likovno umetnost in krajino Ancone in Pesaro-Urbina. 

Po njegovem mnenju nova identifikacija omogoča boljše razumevanje že znanih arheoloških ostankov v mestu, vključno z objekti pod cerkvijo sv. Avguština. »To je začetek nove dobe raziskovanja: bolj informirane, natančnejše, bolj ambiciozne. In Fano ima od danes dodatno orodje, da svetu pove svojo zgodbo,« je poudaril.