Od 31. maja do 7. junija so romarji v organizaciji Družinine romarske agencije TRUD spoznavali dve deželi, ki sta geografsko oddaljeni od Slovenije, a imata marsikaj takega, kar nas povezuje, predvsem pa krščanstvo, ki je temelj njune identitete in ga niti 70-letna načrtna ateizacija v 20. stoletju in preganjanje v 1700-letni zgodovini nista uničila. Reportažo iz Armenije in Gruzije, "dežel v Zakavkazju med Črnim in Kaspijskim morjem, dežel z bogato zgodovino ter edinstvenimi naravnimi in kulturnimi spomeniki, vsaka s svojim jezikom, lastno pisavo, izkušnjo številnih vojnih viher, preganjanja in zatiranja, pa prav zato tudi zvestobe, ponosa ter pristnega domoljubja", je napisal Franci Petrič, ki je bil tudi duhovni vodja romarske skupine.

Slovenski romarji so v Armenijo in Gruzijo romali z Družinino romarsko agencijo TRUD

Erevan: mlada prestolnica

V začetku Petrič opiše armensko prestolnico Erevan šteje kar milijon in tristo tisoč prebivalcev. "Skrbno načrtovano mesto ob skoraj skriti reki Hrazdan nosi sicer še pečat dolgoletne sovjetske vladavine, a kaže tudi že prijazno podobo posebej s svojo urbanistično zasnovo, ki mu jo je dal še v sovjetskem obdobju arhitekt Aleksander Tamanjan. Mesto se razteza na nadmorski višini od 900 do 1200 metrov, zato je podnebje izrazito višinsko in celinsko, kakor velja za vso Armenijo. Ta je imela v svoji zgodovini veliko prestolnic, saj se je v različnih obdobjih raztezala od Sredozemskega morja do Kaspijskega jezera. Veliko nekdanjih prestolnic in verskih središč je bilo v današnji vzhodni Turčiji, kjer so (po genocidu v začetku 20. stoletja) prepuščeni uničenju ali propadanju. Erevan je pridobil veljavo, ko so ga 18. maja 1918 razglasili za prestolnico takrat še samostojne države Armenije. Po dveh letih je postal prestolnica sovjetske republike."
V nadaljevanju avtor Franci Petrič opiše številne znamenitosti dežele: kako so v odnosu s sosednjimi deželami? Zakaj kraju Ečmiadzin rečejo tudi armenski Vatikan? Kateri apostoli so oznanjali v tej stari krščanski deželi in kdo je bil Gregor Prosvetitelj?
Petrič piše tudi, zakaj ima Armenija v grbu goro Ararat, čeprav je gora na turškem ozemlju, pa tudi, kako je Stalin poskušal znižati gladino jezera Sevan na dva tisoč metrih nadmorske višine ...


Glavno mesto Erevan z goro Ararat v ozadju

Armenski katoličani, armenski genocid in kdo so hačkarji?

Več kot 90 % prebivalcev Armenije pripada Armenski apostolski cerkvi, katoličanov je le nekaj odstotkov, piše Petrič. Kdo je bil sveti Gregor iz Nareka in zakaj je papež Frančišek temu armenskemu cerkvenemu učitelju iz 10. stoletja postavil v vatikanskih vrtovih spomenik? Kako se Armenska apostolska cerkev razlikuje od katoliške?
Papež Frančišek je ob praznovanju pokristjanjenja Armenije leta 2015 omenil genocid nad tem narodom kot prvi genocid v 20. stoletju in zbudil veliko jezo turške države. Turčija zanika načrtno pobijanje Armencev na pragu 20. stoletja. Dejstva govorijo drugače. Z njimi so se srečali v spominskem centru genocida Cicernakaberd v Erevanu. Kaj se je zgodilo med Armenskim genocidom, kdo ga je povzročil in kako se ga Armenci danes spominjajo? Vse to v reportaži Francija Petriča.
Papež Frančišek je ob obisku Armenije leta 2016 dejal, da je vesel, ker se lahko dotakne »zemlje te ljube armenske dežele, ki je pogumno pričevala o svoji veri, ki je veliko trpela, a se je vedno ponovno rodila«.
Petrič opiše tudi značilne armenske križe: "Hačkarji so poleg značilnih cerkva s koničastimi kupolami nekakšen simbol te dežele in ljudi! Hačkarji so edinstvena oblika armenske umetnosti, ki v svojem imenu združujejo dve besedi: khatch – križ in kar – kamen. Kamnite plošče z reliefnimi podobami križev izpovedujejo vero v odrešenje s pomočjo Kristusove smrti na križu, obenem pa vero v njegovo vstajenje, saj križanega Jezusa na njih običajno ni. Hačkarji so po razlagi Armencev vez med zemljo in nebom. Gre za križ kot drevo odrešenja, katerega korenine se vzpenjajo do neba. Okrašeni so le s stilizirano rastlinsko in pleteninasto ornamentiko. Simbolizirajo pa tudi ohranjanje armenske nacionalne identitete v pogosto tragični zgodovini."


Značilni armenski križ ali hačkar

Del obširne reportaže je Franci Petrič namenil tudi Gruziji, večinsko pravoslavni deželi: "Gruzinci radi povedo, da sta pri njih oznanjala evangelij že apostola Simon Gorečnik in Andrej ter se sklicujejo na apostolsko tradicijo. Zagotovo pa od leta 337 Gruzinci veljajo za krščanski narod," je med drugim zapisal.
Reportažo iz Armenije in Gruzije objavljamo v novi tiskani številki Družine.