Artemis II je na okoli 10-dnevni misiji dosegel najbolj oddaljeno točko v vesolju, oddaljeno stran Lune, kar doslej ni uspelo še nikomur. Ob tem so bili astronavti od Zemlje oddaljeni več kot 400.000 kilometrov. V okviru okoli 10-dnevne misije jim je uspelo obleteti Luno, zdaj pa se že vračajo proti Zemlji.

Kot je poročala STA, je Nasina raketa SLS v kapsuli Orion v vesolje ponesla Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja in Christino Koch ter Kanadčana Jeremyja Hansna. Kochova je prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Zemljinemu satelitu, Hansen je prvi astronavt na lunarni misiji, ki ni iz ZDA, Glover pa prvi temnopolti astronavt na tovrstni misiji.

V vsej tej praznini [v vesolju] imamo to oazo, ta čudovit kraj, kjer lahko skupaj obstajamo.

Vesoljska ladja po imenu Zemlja

4. aprila je novinar ameriške mreže CBS News vprašal pilota misije Victorja Gloverja, ali ima pred veliko nočjo kakšno sporočilo za »sozemljane«: astronavt, ki je v vesolje vzel tudi svoje Sveto pismo, je ljudem posredoval osupljivo premišljevanje o lepoti stvarstva.

»Tako daleč od Zemlje smo in se oziramo nazaj na lepoto stvarstva … zame je eden zares pomembnih osebnih pogledov, ki jih imam v vesolju, prav ta, da lahko Zemljo resnično vidim kot eno samo stvar,« je po navedbah spletnega portala EWTN pojasnil Glover: »In ko prebiram Sveto pismo in gledam vse neverjetne stvari, ki so bile storjene za nas … recimo ta neverjeten prostor tule, našo vesoljsko ladjo.«

V nadaljevanju je sogovorniku zagotovil, da smo ljudje resnično nekaj posebnega, živimo »na vesoljski ladji po imenu Zemlja, ki je bila ustvarjena, da bi nam dala prostor za življenje v vesolju, v kozmosu«. »V vsej tej praznini,« tako Glover, »… to je cel kup ničesar, ta stvar, ki ji pravimo vesolje … imamo to oazo, ta čudovit kraj, kjer lahko skupaj obstajamo.«

Victor Glover. FOTO: Wikipedia

Zapoved ljubezni

Tik pred velikonočnimi prazniki je ameriški astronavt nagovoril »vse kulture sveta, ne glede na to, ali praznujete veliko noč ali ne, ne glede na to, ali verjamete v Boga ali ne«: to je priložnost, je poudaril, »da se spomnimo, kje smo, kdo smo, da smo ista stvar in da moramo skupaj stopati skozi življenje.« Dva dni pozneje, 6. aprila, je Glover svoje »sozemljane« spomnil tudi na največjo zapoved, ki nam jo je zapustil Kristus: da moramo ljubiti Boga z vsem srcem in da moramo ljubiti svojega bližnjega.

Nekaj trenutkov preden je posadka izgubila komunikacijo z Zemljo, ko je vesoljsko plovilo odplulo za Luno, je Glover dejal: »Ko se bližamo najbližji točki do Lune in najbolj oddaljeni točki od Zemlje, ko še naprej odkrivamo skrivnosti vesolja, bi vas rad spomnil na eno najpomembnejših skrivnosti na Zemlji, in to je ljubezen.«

Glover je glede svojega krščanstva zelo odkrit. Pred izstrelitvijo misije Artemis II je izjavil, da je odgovor na vse težave po svetu prav Jezus: »Potrebujemo Jezusa – pa naj bo tukaj na Zemlji ali v orbiti okoli Lune.«

Enega od dveh dotlej neimenovanih kraterjev na Lunini površini so poimenovali »Carroll« – v čast pokojne soproge poveljnika Artemisa Reida Wisemana, ki je leta 2020 umrla za posledicami rakavega obolenja.

Spomin na astronavtovo ženo

Za še en ganljiv trenutek je poskrbel astronavt Jeremy Hansen, ko je razkril predloge za poimenovanje dveh dotlej neimenovanih kraterjev na Lunini površini: prvi predlog je bil »Integrity« – po njihovem vesoljskem plovilu – in drugo »Carroll« – v čast pokojne soproge poveljnika Artemisa Reida Wisemana, ki je leta 2020 v starosti 46 let umrla za posledicami rakavega obolenja.

Posadka Artemis naj bi se na Zemljo vrnila 10. aprila, s pristankom v Tihem oceanu.