Williamsova je v Vitanju v ospredje postavila svojo zadnjo misijo na mednarodni vesoljski postaji, ki se je iz načrtovanih osmih nepričakovano podaljšala na kar 286 dni. Ob tem je poudarila, da jo je dolgotrajno bivanje v breztežnostnem prostoru postavilo pred številne izzive, tako telesne kot psihične. 

Moč in trmo dobila po materini slovenski strani

Najtežje je bilo, kot je povedala, dolgotrajno bivanje stran od družine, a hkrati je bila to priložnost, da iz izkušnje potegne največ. »Mislim, da sem moč in trmo dobila po materini slovenski strani. Lotila sem se dela, iz situacije pa sem skušala izvleči najboljše,« poroča 24 ur.

Vitanjsko občinstvo je posebej pritegnil njen opis vesolja kot prostora, ki človeka vedno znova preseneti. Med zadnjo odpravo jo je najbolj očaral severni sij, ki ga je lahko opazovala neposredno z vesoljske postaje. »Vesoljska postaja je letela naravnost skozenj. Vse te rdeče in vijoličaste barve - bilo je spektakularno. Česa takšnega nisem doživela še nikoli,« je opisala.

Sunita Williams je Slovenijo obiskala že v letih 2009, 2013 in 2016. Na fotografiji z zunanjo ministrico Tanjo Fajon. FOTO: MZEZ

Misija v vesolju trajala kar 286 dni

Williamsova bi se morala na Zemljo vrniti poleti 2024, vendar se je namesto tega vrnila šele marca lani (članek lahko preberete tukaj). Vendar, kot je poudarila, ji časa v vesolju ni primanjkovalo. Poklic astronavta razume kot delo, ki temelji na sodelovanju, saj posameznik v vesolju nikoli ne deluje sam. Skupaj z astronavtom Butchem Wilmorom, s katerim je več mesecev preživela v vesolju, sta se dobro zavedala odgovornosti, da morata v tem času nadomestiti delo celotne ekipe: »V vseh teh mesecih sva imela tako res veliko opravil in nama resnično ni bilo nikoli dolgčas.«

Poudarila je tudi pomen telesne pripravljenosti in vsakodnevne vadbe v vesolju, saj mikrogravitacija vpliva na gostoto kosti in mišično maso. Prav vprašanje, kako ohraniti zdravje in moč astronavtov na dolgih poletih, bo po njenem eden ključnih izzivov prihodnjih misij na Luno in Mars.

»Če si malo trmast, kot znajo biti Slovenci, lahko narediš vse«

Dotaknila se je tudi nove vesoljske tekme, ki se trenutno odvija med državami. Ob tem ni izrazila skrbi, temveč tekmovanje razume kot spodbudo. »Menim, da je to dobro, saj spodbuja napredek. Ne skrbi me,« je dejala in dodala: »Vsi torej poskušamo priti na Luno.« Luno vidi kot pomemben korak na poti k nadaljnjemu raziskovanju in kot priložnost za učenje: »To bo testni poligon, ki nam bo prinesel največ znanja, ko bomo sčasoma odšli tudi na Mars.«

Ob tem je izpostavila, da so preizkušnje in stiske sestavni del življenja, vendar človeka ne smejo ohromiti ali ustaviti. »Če si malo trmast, kot znajo biti Slovenci, lahko narediš vse, kar si želiš,« je dejala ter dodala, da sama ni nikoli načrtovala, da bo postala astronavtka. Po njenem mnenju je prav zdaj pravi trenutek, da se tudi Slovenija še močneje vključi v vesoljske zgodbe prihodnosti. »Štirje astronavti so slovenskega porekla, zato je čas, da tudi Slovenci pošljejo enega od svojih v vesolje,« je poudarila.

Njena zadnja misija se je zaradi okvare plovila podaljšala na 286 dni. FOTO: MZEZ

Sprejem pri predsednici države in predsedniku vlade

Williamsovo sta pred obiskom v Noordungu sprejela premier Robert Golob in predsednica Nataša Pirc Musar. Ta je po srečanju na družbenem omrežju X zapisala, da sta se pogovarjali o raziskovanju vesolja, pomenu znanosti ter pomembni vlogi žensk v znanosti, ob tem pa se ji je zahvalila: »Hvala za navdih in podporo mladim generacijam!«

Obiski in predavanja študentom

V naslednjih dneh se bo Williamsova srečala s slovenskimi znanstveniki, študenti in predstavniki vesoljske industrije, obiskala bo tudi Nordijski center Planica in laboratorij za gravitacijsko fiziologijo Inštituta Jožef Stefan ter nagovorila študente na ljubljanskih fakulteti za matematiko in fiziko ter fakulteti za strojništvo in Univerzi v Novi Gorici. Program bo sklenila z obiskom podjetja Pipistrel.