V Rusiji se zanimajo za avstrijski model verskega pouka v šolah in za izobraževanje nosilcev omenjenega predmeta. Med vsakoletnimi ‘Mednarodnimi božičnimi predavanji ruske pravoslavne Cerkve’, velikim versko-pedagoškim kongresom z več kot 6000 udeleženci, ki so jih letos v Moskvi priredili med 24. in 29. januarjem, je bilo letos na programu tudi vprašanje o uvedbi obveznega verskega pouka v ruske šole. Pri tem so si v Rusiji prav posebej ogledali primer naših severnih sosedov.

Kot je za avstrijsko katoliško agencijo povedal pravoslavni verski pedagog na dunajski Cerkveni pedagoški visoki šoli Krems, Alexander Lapin, so ga kot predavatelja povabili v Moskvo, da bi tam poročal o družbeni in pravni umestitvi verskega pouka – še posebej pravoslavnega verskega pouka – v šolah. Avstrijo so si v Rusiji nedvomno izbrali tudi zato, ker je tu trenutno na 620 šolah skupno 7400 slušateljev pravoslavnega verskega pouka, ki ga poučuje sedemdeset učiteljev. Izobraževanje učiteljev poteka v sodelovanju z izobraževanjem rimsko-katoliških in evangeličanskih učiteljev verskega pouka.

Lapin je v Moskvi predaval tudi o pomenu, zgodovini in temeljni zgradbi verskega pouka v Avstriji, ter o izkušnjah konfesionalno preseženega izobraževanja učiteljev, kar velja kot posebnost v celotni Evropi. Kot je dodal, so se v Moskvi še prav posebej zanimali za v Avstriji nedavno izdani pravoslavni učbenik z naslovom ‘Sveto pismo v kratkih zgodbah’.

V Rusiji je verski pouk trenutno v poskusnem obdobju. V lanskem septembru je ruski predsednik Dimitrij Medvedjev napovedal pilotski projekt za ponovno uvedbo obveznega izbirnega predmeta ‘Verstva’ na 12.000 ruskih šolah. Na osemnajstih območjih dežele naj bi tri leta preizkušali različne izbirne predmete, med njimi tudi ruski pravoslavni, islamski, budistični in judovski verski nauk. Predmet ‘Katoliški verski nauk’ zaenkrat ni predviden. Kot alternativa bo na izbiro tudi pouk o etiki ter nauk o verstvih.

Na maloštevilnih območjih v Rusiji od leta 2006 že izvajajo obvezni predmet ‘Temelji pravoslavne kulture’, ki ga poučujejo duhovniki, vendar je ta pri ateistih in pripadnikih drugih verstev naletel na ostre kritike.

‘Mednarodna božična predavanja ruske pravoslavne Cerkve’ je slovesno odprl patriarh ruske pravoslavne Cerkve Kiril I., pri tem pa je pozdravil namen ruske vlade, da v šole uvede predmet ‘Temelji krščanske pravoslavne kulture’ – po njegovem mnenju bo ta predmet odprl vrata verskemu pouku tudi na tistih javnih šolah, ki so doslej le izjemoma izvajale kakršen koli pouk o verstvih. Kot je dejal moskovski patriarh, ‘ni dovolj, da zgolj ponovno gradimo porušene cerkve, ampak je skrajni čas, da vlagamo v izobraževanje in razvoj duhovnih vrednot krščnske kulture naše dežele’.

Z njegovimi besedami se strinja tudi moskovski župan Jurij Mihajlovič Luškov. Ta je poudaril, da je še posebej v mednarodni veleprestolnici Moskvi izrednega pomena, ‘da se obvaruje in spodbuja kulturna in verska istovetnost, ker s tem močno olajšamo naše sobivanje; le tisti, ki dobro poznajo svojo lastno kulturo in vero, lahko namreč spoštujejo in upoštevajo tudi kulturo in vero svojih sodržavljanov’.

Zaključna misel zasedanja v luči verskega pouka v Rusiji podaja jasno sporočilo: verski pouk naj bi uvedli v vseh ruskih šolah. Izobraževanje učiteljev mora potekati na javno priznanih ustanovah, nadzorovati pa ga morajo tudi cerkveni predstavniki. V učni načrt se uvede tudi pouk o etiki in nauk o verstvih. Kot meni Lapin, se ta model v številnih točkah sklada z avstrijsko prakso.