Vladni podatki pravijo, spominjajo pri katoliškem spletnem portalu Crux, da je v letih med 2016 in 2022 Dutertejevo zatiranje trgovine z drogami in nasilja tolp na Filipinih povzročilo nekaj več kot 6.000 smrti zunaj sodnih postopkov, večinoma prek rok policistov in varnostnikov. Organizacije za varstvo človekovih pravic pa trdijo, da bi lahko dejansko število tovrstnih umorov znašalo kar 30.000.

Dutertejeva krvava kampanja je razdelila filipinsko družbo. V nekaterih krogih je prejela močno podporo, po drugi strani pa tudi ostro kritiko mnogih katoliških voditeljev, zaradi česar je nekdanji predsednik v nekem trenutku škofe v državi označil za »nekoristne bedake«.

V družbi sv. Matere Terezije in dalajlame

Duhovnik Flavie Villanueva, del katoliškega protesta proti Duterteju, je ob nedavnem imenovanju za prejemnika nagrade Ramona Magsaysaya, ene najprestižnejših nagrad v Aziji, posvaril pred »pandemijo brezbrižnosti« v njegovi državi. Villanueva bo nagrado, ki jo pogosto imenujejo kar »Nobelova nagrada za Azijo«, prejel na slovesnosti v Manili 7. novembra letos. Med soprejemniki nagrade sta tudi Ustanova za globalno izobraževanje deklet iz Indije in Shaahina Ali z Maldivov.

V zadnjih 67 letih sta nagrado Ramona Magsaysaya med drugimi prejela tudi sv. Mati Terezija in dalajlama. Nagrado podeljujejo »posameznikom in organizacijam, ki s pogumom in ustvarjalnostjo obravnavajo vprašanja človekovega razvoja v Aziji«, kar uteleša »veličino duha« priljubljenega filipinskega predsednika Ramona Magsaysayja, ki je državo vodil od leta 1953 do svoje smrti v letalski nesreči leta 1957.

Nagrado sprejemam v imenu tisočerih brezdomcev in žrtev družbenih krivic, predvsem žrtev zunajsodnih ubojev, da bi dobili svoj obraz v tem hitro spreminjajočem se svetu.

»Pandemija brezbrižnosti«

54-letni Flavie Villanueva je nekdanji zasvojenec z drogami, ki je pozneje postal duhovnik misijonske družbe verbitov, reda, ki ga je leta 1875 ustanovil sv. Arnold Janssen. Villanueva po vseh Filipinih slovi po tem, da je zgradil zavetišče za brezdomce v Manili in da je odločno branil žrtve zunajsodnih ubojev v Dutertejevi vojni proti drogam. Zaradi domnevnega načrtovanja Dutertejeve odstavitve se je nekoč soočil s tožbo zaradi upora, ki jo je vložila filipinska vlada, vendar jo je sodišče pozneje zavrnilo.

»Nagrado sprejemam v imenu tisočerih brezdomcev in žrtev družbenih krivic, predvsem žrtev zunajsodnih ubojev, da bi dobili svoj obraz v tem hitro spreminjajočem se svetu,« je Villanueva po navedbah spletnega portala Crux dejal v izjavi za medije. Pozval je h koncu »pandemije brezbrižnosti«, ki je po njegovem mnenju eden izmed vzrokov, da Filipini ostajajo »v začaranem krogu revščine«: »Kot resen problem bi izpostavil apatijo, brezbrižnost in pomanjkanje osnovne skrbi posameznikov za njihove bližnje, predvsem za uboge.« Ljudje preprosto rečejo, da dogajanje v družbi ni njihov problem, temveč problem vlade. In ta globoka brezbrižnost, je prepričan prejemnik prestižne nagrade, je med drugim kriva tudi za številne brezdomce v državi.

»Ko ljudje postanejo brezbrižni, začenši v svojih domovih, so odrinjeni. In brezdomstvo ni zgolj telesno brezdomstvo. Gre tudi za prostor in občutek nezaželenosti – pomanjkanje pripadnosti, pomanjkanje izkazovanja, da nekoga skrbi zate – vse to na nek način ustvarja problem brezdomstva,« tako Villanueva.

Nekdanji filipinski predsednik Ramon Magsaysay (1907-1957). FOTO: WIkipedia

Pomembna zapuščina nekdanjega predsednika

Duhovnik se je ozrl tudi na zapuščino Magsaysayja, nekdanjega filipinskega predsednika, ki je slovel predvsem po svoji ljubezni do ubogih. Kot je dejal, ga je »pri našem dragem nekdanjem predsedniku Ramonu Magsaysayju« najbolj presenetila njegova ljubezen do množic.

Villanuevi je ob imenovanju za prejemnika prestižne nagrade čestitala tudi Filipinska škofovska konferenca. Po besedah njenega predsednika kardinala Pabla Virgilia Davida priznanje »ne izkazuje spoštovanja le Villanuevi kot osebi, temveč tudi preroški službi, ki jo je sprejel s pogumom in sočutjem«.