Nedelja, 26. julija, je v Banjo Loko pri Kostelu pritegnila številne romarje od blizu in daleč – praznik župnijskega zavetnika sv. Jakoba, ki mu po domače pravijo jakolje, je namreč znova povezal Banjce, ki živijo v rodnem kraju, številne rojake, ki so jih življenjske poti popeljale drugod po Sloveniji in svetu, pa tudi druge romarje, zlasti kolesarske, ki so se na svoji poti po belokranjsko-kočevski Jakobovi kolesarski poti pridružili slavju, povezanim z njihovim zavetnikom.

»Ostani zdrav še dúga leta«

Tradicionalno obhajanje godu župnijskega zavetnika je letos imelo še dodatna poudarka: župnija Banja Loka praznuje 240. obletnico ustanovitve, iz nje pa izhaja eden najvidnejših diplomatov Svetega sedeža, nadškof in trenutno apostolski nuncij v Kanadi dr. Ivan Jurkovič, ki ga je pred skoraj natanko 25 leti (bilo je 28. julija 2001) tedanji papež Janez Pavel II. imenoval za naslovnega škofa Krbave in nuncija v Belorusiji; škofovsko posvečenje je prejel 6. oktobra istega leta v ljubljanski stolnici po rokah kardinala Angela Sodana. Dr. Jurkovič se v poletnem času redno vrača v rodni kraj in tako se je ob svojem srebrnem škofovskem jubileju pridružil banjskim rojakom, ki so ga znova in tokrat še posebej sprejeli z njim lastno domačnostjo in prijaznostjo. »Lepo pozdravljen med nami, v svoji rojstni vasi, v svoji krstni cerkvi; veseli smo, da se imamo priliko speki sástat s tabo, ostani zdrav še dúga leta,« ga je s toplino domače besede na začetku mašnega slavja, pri katerem sta ob nadškofu maševala še domači župnik Gregor Kunej in duhovni pomočnik iz bližnjega Kočevja Anton Ferlic, pozdravila vrstnica Marija Zalar.

Marija Zalar ob začetku svete maše pozdravlja spoštovanega vrstnika. FOTO: Bogomir Štefanič

Preplet jubilejev

Tudi nadškof Jurkovič je v mašnem nagovoru spomnil na oba praznična jubileja. Župnija Banja Loka je bila pred 240 leti ustanovljena v valu jožefinskih reform, ki so med drugim želele župnije čim bolj približati ljudem; dogajanje, ki ni bilo brez trenj med posvetno in cerkveno oblastjo, je za ta kraj prineslo nekaj dobrega, kar generacije vernih že skoraj četrt tisočletja negujejo, ohranjajo in izročajo novim rodovom.

Iz te dediščine je v svojih otroških letih črpal tudi nadškof Jurkovič – v Banji Loki je namreč preživel prvih 15 let svojega življenja (rojen je leta 1952), nato pa se je družina (Ivan ima leto dni starejšo sestro Mileno in tri leta mlajšega brata Jožeta; oba sta bila na praznovanju) preselila v Ljubljano, kjer je Ivan leta 1971 stopil v bogoslovje. Mašniško posvečenje je prejel 29. junija 1977, že leta 1980 pa ga je tedanji nadškof Alojzij Šuštar poslal študirat kanonsko pravo v Rim. To je bil začetek pestre in raznolike poti v službi papeževe diplomacije, ki je dr. Jurkoviča, kot je dejal v mašnem nagovoru, vodila na deset službenih mest. Njegovo vodilo je vedno bilo: biti na razpolago vsemu, kar Gospod postavlja predenj, in v vsem iskati priložnost za učenje.

Pravijo, da tisti, ki spoštuje svoje korenine, laže razbere Božji načrt za svojo prihodnost.

»Nadškof Jurkovič pravzaprav nikoli ni odšel iz Kostela«

Da je v tem zgled mnogim rojakom, so potrdile besede predstavnikov župnije in občine.

V imenu župnije je nadškofa nagovorila Nataša Letig Žagar. »Pravijo, da tisti, ki spoštuje svoje korenine, laže razbere Božji načrt za svojo prihodnost,« je med drugim dejala. Jurkovičeve korenine (iz katerih je zrasel v »močno orodje Cerkve v Božjih rokah«, kot je dejal župnik Gregor Kunej) pa odlično ponazarjata darili, ki ju je predstavnica župnije izročila škofovskemu jubilantu: družinsko drevo in priložnostna knjižica »Vse iz ljubezni« (to je Jurkovičevo škofovsko geslo), v kateri so zbrani spomini tistih, ki so z nadškofom odraščali, živeli, sodelovali, ki so ga osebno poznali na njegovih različnih postajah.

Soavtorica knjižice »Vse iz ljubezni« Nataša Letig Žagar slavljencu izroča družinsko drevo. FOTO: Bogomir Štefanič

Za ponazoritev navedka iz knjige:

»Nadškof Jurkovič pravzaprav nikoli ni odšel iz Kostela. Samo večino časa je odsoten in po svetu. Njegova vsakoletna navzočnost bodisi ob veliki maši na Fari, zadnja leta tudi na jakolju v Banji Loki in seveda tudi še kdaj vmes, je zares pristna, prisrčna in močno sporočilna. Njegova ljubezen do kostelskih korenin, iz katerih še vedno črpa in se hrani, je silno sporočilna za današnje in prihodnje generacije, ki izgubljamo orientacijo pripadnosti rodbini, narodu in Cerkvi. To je dar, katerega moramo spoštljivo ne samo občudovati, pač pa tudi prevzeti in ponovno obuditi v sebi« (Gregor Kunej, župnik Pastoralnega območja župnij Fara, Banja Loka in Osilnica).

»Ko se oziramo na bogato življenjsko pot nadškofa Jurkoviča, vidimo, kako se lahko iz majhnega in na videz odmaknjenega kraja razraste veliko drevo služenja Cerkvi in svetu. Od otroških let v Banji Loki, preko duhovniške poti v Ljubljani, študija v Rimu ter službovanja v številnih državah Evrope in sveta vse do današnje odgovorne službe apostolskega nuncija v Kanadi, ga spremljajo zvestoba poklicanosti, odprtost za ljudi in neomajna povezanost z domačimi koreninami« (novomeški škof dr. Andrej Saje).

V knjižici so zbrani spomini tistih, ki so z nadškofom odraščali, živeli, sodelovali, ki so ga osebno poznali na njegovih različnih postajah. FOTO: M. M. Š.

Zgled za vse Kostelce

Na to povezanost je spomnila tudi kostelska županja Nataša Turk: »Ponosni smo, da iz naših krajih izhaja eden najvidnejših diplomatov Katoliške Cerkve. Kljub vsem državniškim obveznostim, ki jih prinaša delo v svetovnih prestolnicah, ohranjate globoko in pristno vez z rojstnim Kostelom. Vaše redno vračanje v domovino, med rojake, in v domačo župnijo je izraz visoke etične drže in spoštovanja do lastnih korenih. Za generacije, s katerimi ste odraščali, in za vse nas Kostelce ostajate ne le ugleden cerkveni dostojanstvenik, temveč cenjen in tesen rojak. Hvaležni smo za vašo zvestobo poslanstvu, za besedo, ki opogumlja, in za zgled, ki povezuje skupnost.«

Nadškof Jurkovič je ob sklepu prazničnega bogoslužja, pri katerem je pel združeni pevski zbor vseh treh župnij pastoralnega območja, blagoslovil novi župnijski pridobitvi: popravljeno streho na zvoniku in novo kovano ograjo pod korom z Jakobovima školjkama. Slavje se je nadaljevalo ob glasbi Podstenskih tamburašev, nastopu folklorne skupine OŠ Fara in stojnicah, na katerih so se med drugimi predstavili Jakobovi kolesarski romarji, Društvo kostelskih žena Nežica in Založba Družina.

Nekaj utrinkov z nedeljske slovesnosti še v fotogaleriji Tatjane Splichal: