V mestu Grand Rapids v ameriški zvezni državi Michigan so bili 2. in 3. septembra 68. Baragovi dnevi. V imenu Slovenske škofovske konference SŠK se jih je udeležil Franci Petrič, ki je v soboto, 2. septembra, v stolnici sv. Andreja daroval slovensko mašo. Dan pozneje pa je bila dvojezična maša (v angleščini in slovenščini), sledil je kulturni program. Poročilo letošnjih Baragovih dni najdete v priponki.

Baragovi dnevi 2017 - porocilo.doc

Baragovi dnevi so pomemben dogodek za ozaveščanje in pospeševanje postopka Baragove beatifikacije, ki se ga udeležujejo slovenski rojaki iz Lemonta, Chicaga, Clevelanda, Toronta in Hamiltona ter drugih krajev iz ZDA in Kanade, kjer živijo Slovenci. Ob tem so tudi priložnost za seznanitev z napredovanjem procesa škofa Barage za blaženega, za poglobitev vere in za spominjanje narodnih korenin in narodne identitete.



Friderik Irenej Baraga je bil najvidnejši slovenski misijonar prve polovice 19. stoletja, nabožni pisec, utemeljitelj knjižnega jezika indijanskih plemen Očipve in Otava ter prvi marquettski škof, avtor prve slovenske knjige z opisom življenja in značilnosti severnoameriških Indijancev.

200 let od Baragovega rojstva

Letos mineva 220 let od rojstva slovenskega misijonarja, škofa, popotnika in slovničarja Friderika Ireneja Barage. Rodil se je 28. junija leta 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem. Prihodnje leto pa bo 150. obletnica njegovega rojstva za nebesa - umrl je 19. januarja leta 1868 v Marquettu na severu Michigana, približno 650 kilometrov od Grand Rapidsa.

Pravo je študiral na Dunaju, teologijo pa v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen v ljubljanski stolni cerkvi leta 1823 in bil kaplan v Šmartinu pri Kranju in Metliki, dokler ni leta 1830 odšel v ZDA kot misijonar. Večino časa je delal med Indijanci. Nastopil je proti trgovcem, ki so zastrupljali Indijance z alkoholom, in proti vladi, ki jih je izrivala iz njihove domovine. Da bi jim dal dober zgled, je bil tudi sam abstinent, živel je strogo asketsko življenje, vstajal je sredi noči in vsak dan več ur meditiral, tudi meso je jedel le poredko.



V škofa je bil posvečen v Cincinattiju v Ohiu leta 1853, svoje prvo škofovsko mesto je dobil v Saultu Ste. Marie, katerega sedež je prenesel v Marquette. V času misijonarjenja je dvakrat obiskal domovino in se srečal tudi z Antonom Martinom Slomškom. Za Indijance in za reveže je žrtvoval vse in še pred smrtjo je za zidavo neke cerkve dal svoje zadnje dolarje.



Verske in jezikovne knjige

Škof Baraga je bil avtor številnih verskih knjig, ki jih hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Napisal je več nabožnih knjig, v nemščini pa tudi knjigo Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev), v kateri so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. V slovenščini sta leta 1997 izšli knjigi Krščanski nauk za Indijance, ki jo je izdala Založba Družina, in Opominjevanje za sveto leto. Pomembni sta tudi njegova slovnica in slovar čipevskega jezika, v katerem je pisal tudi nabožne knjige.



V zvezni državi Michigan v ZDA so po njem poimenovali okrožje, mestno občino v tem okrožju in vas v tej mestni občini.

Častitljivi Božji služabnik

Od leta 2013 je v beatifikacijskem postopku papeževo dovoljenje, da se verniki škofu Baragi lahko priporočajo kot častitljivemu Božjemu služabniku, saj je kardinalska komisija v Rimu priznala njegove junaške kreposti. Papež Benedikt XVI. je 10. maja 2012 dovolil objavo odlokov o junaških krepostih Božjega služabnika Friderika Ireneja Barage.



Foto: Drago Gačnik

Preberite tudi:

Papež odobril priznanje herojskih kreposti Božjega služabnika Friderika Ireneja Barage
Predstavitev Baragovih predmetov v Muzeju krščanstva na Slovenskem
Svetost v dejanju - Ob 180. obletnici prihoda Friderika Ireneja Baraga v Ameriko