Bazilika Jezusovega rojstva v Betlehemu in romarska pot v Betlehemu sta po novem uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine, poroča Radio Vatikan. Odločitev je z navdušenjem sprejela palestinska oblast, medtem ko Izrael uvrstitev označuje kot politično. Glasovanje Odbora za svetovno dediščino OZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) o umestitvi bazilike na Unescov seznam je potekalo konec minulega tedna v Sankt Peterburgu. Trinajst članov odbora je glasovalo za, šest jih je bilo proti, dva pa sta se glasovanja vzdržala.

Bazilika Jezusovega rojstva, ki s temelji sega v četrto stoletje, naj bi bila po krščanskem izročilu zgrajena na kraju, kjer se je rodil Božj sin, in sodi med najstarejše svete kraje krščanstva. Glavni oltar sicer v šestem stoletju zgrajene bazilike stoji nad dvanajstkrat deset metrov veliko jamo, v kateri je s štirinajstkrako zvezdo na tleh označen kraj Jezusovega rojstva. Svetišče, ki je trenutno v precej slabem stanju in velja za ogroženo, v zapletenem sodelovanju upravljajo grška in armenska pravoslavna Cerkev ter rimokatoliška Cerkev.

Za uvrstitev bazilike Jezusovega rojstva na seznam svetovne kulturne dediščine so si palestinske avtonomne oblasti zelo prizadevale, kar so utemeljevale tudi z vidnim propadanjem svetišča. Z uvrstitvijo na omenjeni seznam naj bi bile po navedbah Palestincev olajšane investicije in obnova stavbe, obenem pa naj bi s tem privabili še več romarjev in obiskovalcev. Izrael palestinskim avtonomnim oblastem očita, da imajo pred očmi zgolj politične cilje v smeri priznanja palestinske države. Palestinska avtonomna oblast je bila po dolgotrajnih sporih šele konec lanskega oktobra sprejeta kot polnopravna članica Unesca.

Kustos Svete dežele p. Pierbattista Pizzaballa je za Radio Vatikan pojasnil, da na Unescov seznam ni uvrščena le bazilika, ampak celotni stari del mesta Betlehem, h kateremu sodi tudi bazilika Jezusovega rojstva. Kot je dejal, je palestinski predsednik Abu Mazen pred časom zagotovil, da se nihče ne bo dotikal pravic glede lastništva in upravljanja bazilike, ki pripadajo Cerkvam. Takrat so pravoslavne, katoliške in armenske Cerkve izrazile nekoliko zaskrbljenosti, sedaj pa upajo, da bodo sveti kraji ostali izvzeti iz kakršne koli dejavnosti, ki ni povezana s češčenjem in s svetim krajem samim, kot je izpostavil p. Pizzaballa in dodal, da hočejo ostati zunaj območnih političnih vprašanj.

Kustos Svete dežele je še zatrdil, da je umestitev bazilika Jezusovega rojstva na seznam svetovne dediščine predvsem vprašanje ugleda, pomeni pa tudi prvi dosežek palestinskih oblasti in uradno mednarodno priznanje kraja, ki je sicer že mednarodno priznan. Iz praktičnega vidika se ne bo spremenilo nič, morda se bo le skrajšal birokratski postopek v primeru vzdrževalnih in restavracijskih del, ki jih trenutno cerkev tudi potrebuje, je še dejal p. Pizzaballa.