Papež Frančišek bo svojega predhodnika Pavla VI. (1963-1978) 19. oktobra v Rimu razglasil za blaženega, so minulo soboto sporočili iz Vatikana. Sveti oče je priznal čudež, ki se je zgodil na priprošnjo koncilskega papeža, vatikansko Kongregacijo za zadeve svetnikov pa je pooblastil za objavo petih dekretov. S prefektom omenjene kongregacije, kardinalom Angelom Amatom, se je sestal minuli petek.

Po navedbah italijanskih medijev naj šlo pri čudežu, ki se je zgodil na priprošnjo Pavla VI., za medicinsko nepojasnjeno ozdravljenje otroka v maternici. Do ozdravljenja naj bi prišlo leta 2001 v Združenih državah Amerike. Zdravniki so otroku napovedovali hude možganske okvare in druge vrste invalidnosti, kljub temu pa je mati zavrnila opravljanje splava. Raje se je obrnila na prijateljico redovnico, ki je Pavla VI. srečala tudi osebno. Po njenem nasvetu je mati omenjenega papeža v molitvi prosila za pomoč. Pri molitvi naj bi uporabljala tudi relikvijo koncilskega papeža, košček blaga njegovega talarja.

Pavel VI. bi bil za blaženega lahko razglašen v okviru sklepne slovesnosti vesoljne škofovske sinode o pastorali družin v Rimu, ki se zaključuje ravno 19. oktobra. Pavel VI. je sinodo leta 1965 na pobudo drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965) določil za stalno ustanovo katoliške Cerkve.

Papež Pavel VI. je na papeškem sedežu nasledil nedavno kanoniziranega Janeza XXIII. (1958-1963). Nadaljeval je z drugim vatikanskim cerkvenim zborom in katoliško Cerkev krmaril skozi težavna 60. in 70. leta prejšnjega stoletja, v obdobju študentskih protestov in spolne revolucije v zahodnem delu sveta. Pavel VI. velja tudi za prvega »romarskega papeža« 20. stoletja, saj je opravil več pomembnih potovanj v tujino, med drugim je obiskal sedež Združenih narodov v New Yorku, Sveto deželo in Afriko. Po koncilu si je prizadeval za udejanjanje bogoslužne reforme, ki je posodobila katoliška bogoslužja in uvedla svete maše v ljudskem jeziku.

Sveti oče je odobril tudi objavo dekretov o čudežu na priprošnjo Božjega služabnika Luigija Caburlotta, italijanskega duhovnika in ustanovitelja Ustanove hčera sv. Jožefa, ter o junaških krepostih duhovnika Giacoma Abbonde, jezuita Giacinta Alegra Pujalsa in laikinje Carle Barbare Colchen Carre de Malberg.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: AsiaNews