Sarajevski nadškof kardinal Vinko Puljić ocenjuje položaj katoličanov v svoji deželi po končani vojni kot izjemno zahteven. S štirinajstimi odstotki katoličani v Bosni predstavljajo manjšino, je kardinal pojasnil v pogovoru za koroški katoliški časnik ‘Nedelja’, in v vsakdanjem življenju doživljajo številne neprijetnosti, denimo pri gradnji cerkva. Kardinal je pozval k čimprejšnji priključitvi Bosne in Hercegovine k Evropski zvezi, saj je po njegovem mnenju predvideno leto priključitve, 2020, absolutno prepozno.

Kot je pojasnil kardinal, so številni katoličani Bosno že zapustili in se nimajo namena vrniti v domovino. Zaradi tega se tisti, ki ostajajo, počutijo še šibkejše. Muslimani, ki v deželi predstavljajo večino prebivalstva, imajo denimo prednost pri zaposlovanju in pri pridobivanju kakršnih koli dovoljenj.

V boju za svoje pravice so bosenski katoličani veseli vsakršne podpore. S partnerstvom, ki se kaže predvsem na področju človekoljubnega dela, jim jo od leta 2004 nudijo tudi v celovški škofiji, zaradi česar se kardinal Puljić iskreno zahvaljuje tudi škofu Aloisu Schwarzu.

Kot je še pojasnil kardinal, bosenska Cerkev potrebuje pomoč, da lahko vlaga v lastno krajevno skupnost in opogumlja tamkajšnje ljudi, da se množično ne izseljujejo v države Evropske zveze. Težava Daytonskega sporazuma je po mnenju kardinala Puljića v tem, da je vzpostavil državo, ki dejansko ne obstaja. Ljudem je bilo vsiljeno nekaj, kar niso.

Za naslednje leto v Bosni in Hercegovini pripravljajo popis prebivalstva, pri katerem pa ne bodo poizvedovali po narodnosti in veroizpovedi. Razlog za to kardinal vidi v dejstvu, da ne želijo javno objaviti podatkov o etničnem čiščenju. Bogastvo krajevne Cerkve pa je po njegovem mnenju v družinah, v katerih je globoko zasidrana katoliška Cerkev in kjer je katoliška vera izjemno živa, čeprav je bila Cerkev v polpretekli zgodovini, v obdobju komunističnega režima, prepovedana.

Po besedah kardinala Puljića pa upanje za bosenske katoličane še obstaja, saj je pri njih zaenkrat še dovolj duhovnih poklicev. Nujno potrebna pa bi bila ustanovitev katoliške univerze, o čemer se dogovarjajo tudi v Vatikanu.